Tiste iz naših gora

V Info središču Triglavskega narodnega parka na Bledu fotografije razstavljata novinarska kolega in ljubitelja gora, Mirko Kunšič in Špela Žabkar.

Druga sreda v mesecu je dan, ko v Info središču TNP na Bledu že tradicionalno odpirajo razstave, največkrat fotografske na temo slovenskih gora. Novo razstavno leto sta tako odprla novinarska kolega, Mirko Kunšič, lani upokojeni, a še vedno zelo aktivni novinar Slovenskih novic, in Špela Žabkar, novinarka v gorenjskem dopisništvu časnika Delo. Oba poklicno v besedi in sliki dokumentirata aktualne dogodke po Gorenjskem, zelo vešča fotografije pa utrinke, naj bodo ti bežni ali pa večni, beležita tudi v svojem prostem času, ki ga rada preživljata v hribih in gorah. Motivi gorenjskih gora in sveta tik pod njimi so tudi osrednja tema razstave. »Starejši kot si, manj je fotografij, za katere si prepričan, da so dobre. Z leti postajaš bolj kritičen do svojega dela,« je o tokratnem izboru fotografij iz svojega bogatega opusa razmišljal Kunšič in dodal, da pa hkrati opaža, da ga fotografiranje vedno bolj vsrkava vase. »Zame je to čisti adrenalin.« Gre za dela zadnjih dveh, treh let, razen uvodne serije fotografij, ki je vezana na motiv Triglava, Aljaževega stolpa in simbola slovenske zastave. »Za službo sem takrat iz helikopterja delal še črno-bele fotografije in če ne bi imel v žepu še svojega fotoaparata, teh fotografij tukaj ne bi bilo,« je povedal Kunšič, ki tako rekoč nikamor ne gre brez fotografskega aparata. Pravi, da ga je fotografija »zacoprala« že v mladih letih, ko si je vedno znova ogledoval fotografsko monografijo Viharniki legendarnega Jake Čopa. Koncept tokratne postavitve je zasnoval od slovenskega vrha do nižin, saj gledalca na koncu popelje vse do Bleda in njemu tako ljubega igrišča za golf. »V mislih imam nekaj motivov, ki bi jih iz istega zornega kota, fotografiral v vseh štirih letnih časih,« je še povedal, najljubša med razstavljenimi fotografijami pa mu je tista, ki jo je štiri leta hodil čakat, sonce skozi Prisojnikovo Okno.

»Gore so pobeg v naravo, samota, kratek odklop od ponorelega sveta,« razlaga Špela, ki je leta 2004 na natečaju revije Emzin že prejela nagrado za reportažno fotografijo. »To so fotografije, ki nikoli ne nastajajo namensko, kot tiste v službi. So stvar trenutka, ko vidim zanimiv motiv, kakšno posebnost narave, kaj nevsakdanjega.« Žabkarjeva tako ne izbira med krajino in detajlom, naj bo to sončni zahod, gorska roža ali pa megleno morje, ki ga ugledamo z Jošta nad Kranjem. »Vesela sem, da sva za to razstavo z Mirkom skupaj združila moči. Pogosto si namreč po elektronski pošljeva komplet fotografij, ki so nastale na zadnjem hribolazenju, in pokomentirava, katere so in katere niso …« Razstava bo na ogled do druge srede v februarju.