Uradna medicina gre v napačno smer

Ivan Zrimšek, inovator

Ivan Zrimšek je evropsko javnost nase opozoril že lani, ko je na sejmu inovacij v Ženevi prejel zlato medaljo za najboljšo novost na področju medicine, letos pa je storil še korak naprej. Kot prvi Slovenec je prejel najvišje evropsko priznanje, s čimer je bilo nagrajeno njegovo dolgoletno razvojno delo na področju izpopolnjevanja metode za zgodnje odkrivanje bolezni dojk, katerega rezultat je sistem in naprava BreastScan. Gre za napravo, ki lahko neinvazivno meri temperaturo v globini tkiva in je še danes edina na svetu, ki to zmore. Naprava, ki se je izkazala za izredno natančno in zanesljivo, je v uporabi že od leta 1998, a v Sloveniji le v njegovem podjetju Mo-gy. Nerazumevanje medicinske stroke za tovrstne novosti je pri nas žal namreč še preveliko.

Kako ste se začeli ukvarjati z rakom na dojkah?

»O diagnostiki raka sem začel razmišljati že pred dvajsetimi leti, ko je ta bolezen prizadela mojo ženo. Takrat sem prvič na lastni koži videl, kako uradna medicina greši in kako pomanjkljiva je diagnostika. Sprva so ji namreč diagnosticirali napačno bolezen in jo zato tudi napačno zdravili. Za ženo se je na koncu sicer srečno končalo, a takrat sem začel razmišljati, kako lahko zdravniki človeka skoraj prisilijo v neko zdravljenje, ne da bi z zagotovostjo vedeli, ali je diagnoza prava. Takrat sem se sam začel izobraževati na področju diagnostike.«

Nato ste srečali strokovnjaka Sergeja Vesnina …

»Z gospodom Vesninom sva se po naključju srečala v Sloveniji. On je eden največjih ruskih, verjetno pa tudi svetovnih strokovnjakov za področje mikrovalovne tehnike. V tistem obdobju sem že imel podjetje Mo-gy z dejavnostjo manualne medicine in začela sva z diagnostiko bolezni hrbtenice. Izkazalo se je, da je metoda za ta namen predraga, zato sva se preusmerila na dojke.«

Zakaj prav bolezni dojk?

»Vse več je raka na dojkah, umrljivost zaradi te bolezni je relativno visoka, zdravljenje je težko in prav ta bolezen ima eno najslabših diagnostik. Na področju zdravljenja je medicinska znanost naredila ogromno, a zdravljenje se začne prepozno, takrat, ko je tumor že relativno velik. Na področju diagnostike raka na dojkah se ni premaknilo praktično nič.«

Kje so problemi diagnostike dojk?

»Osnovni problem je ta, da vse metode, ki obstajajo, temeljijo na strukturnih spremembah tkiva. Do tega pride zaradi bolezenskega procesa v organu, ki lahko traja dalj časa, posledica pa je spremenjeno tkivo. Vse diagnostike, ki so trenutno uradno v uporabi, tega procesa ne zaznajo, počakati moramo na dovolj velike strukturne spremembe, takrat pa je pogosto že prepozno. Pol centimetra velik tumor raste namreč v povprečju kar štiri do šest let in vsa ta leta, kolikor traja proces, ne moremo z nobeno uveljavljeno metodo ugotoviti, da se v dojkah razvija neki proces.«

Rezultat vajinega sodelovanja je sistem in naprava BreastScan. Kaj je bistvo te novosti?

»S sistemom BreastScan lahko zaznamo že funkcionalne, torej najbolj zgodnje spremembe v tkivu dojke. Ko pride v celicah do nekega procesa, se spremeni metabolizem celic, to pa povzroča spremembo temperature. Poleg zgodnjega odkrivanja bolezni je velika prednost metode ta, da z njo lahko pregledujemo tudi mlade ženske, saj uradna medicina mamografijo svetuje šele od 40. leta naprej. Do takrat jim kot edina možnost ostane samopregledovanje. A ko otipamo bulico, je lahko marsikdaj že prepozno.«

V čem je razlika med mamografijo in sistemom BreastScan?

»Pri mamografiji zdravnik posname sliko, jo pogleda in skuša po najboljših močeh oceniti pravo stanje. Od njegovih izkušenj in znanja je odvisno, ali bo uspel prepoznati spremembe v tkivu. Pri nas pa gre vsaka meritev, ko jo naredimo, v veliko bazo podatkov, računalnik nato te meritve statistično obdela, jih analizira in z veliko gotovostjo pove, ali gre za bolezensko spremembo ali ne.«

Je ta naprava že v uporabi?

»Seveda, a le v ordinacijah podjetja Mo-gy.«

Ni še nobena bolnišnica pokazala interesa, da bi jo kupila?

»V Sloveniji ne. Pri nas se marsikateri zdravnik še pogovarjati ne upa z mano o tej temi, ker so prestrašeni z nekim etičnim kodeksom. Vedeti pa je treba, da je ves razvoj vedno delo zunaj področja uradne medicine. Najprej sem si prizadeval, da bi bila ta naprava klinično priznana v Sloveniji, a ni šlo, zato smo to najprej speljali v Rusiji, nato na Slovaškem in v Avstraliji. V tujini so pokazali neprimerno večji interes in trenutno prihajajo priznanja še iz nekaterih držav.«

Torej z uradno medicino niste v najboljših odnosih?

»Ne morem reči, da smo v slabih odnosih, saj kar nekaj zdravnikov sodeluje z menoj. Do spora med mano in zdravstveno stroko je prišlo, ko sem javno izjavil, da mamografija daje lažno negativne izvide, ker ženski rečejo, da je vse v redu, čeprav je morda dojka že bolna. Za uradno medicino predklinična faza bolezni - ker je pač ne morejo videti - sploh ne obstaja, kar je velika farsa! Zelo se bojim, da gre današnja medicina v napačno smer. V veliki meri je namreč vodena s strani farmacije in je poleg energije in vojske danes eden najbolj donosnih poslov. Farmacevtski in medicinski lobi sta zelo nenaklonjena takšnim novostim, kot je BreastScan. Najbolj bi želeli ohraniti status quo, saj jim tako nič ne manjka. Kaj namreč pomeni zgodnje odkrivanje neke bolezni? Manj zdravil, manj dela zdravnikov, krajši čas zdravljenja, manjši prihodek farmaciji. Bojim se, da je zares tako.«

Kje izdelujete to aparaturo?

»Na inštitutu RES v Moskvi imamo trenutno pilotsko proizvodnjo, izdelamo pa nekje od osem do deset teh naprav na mesec. Ko bomo prišli tudi na trg Evropske unije – kar se bo glede na zadnja dogajanja slej ko prej tudi zgodilo – bomo imeli proizvodnjo tudi v Sloveniji, morda celo v Kamniku. To je namreč moja velika želja.«

Po izobrazbi ste inženir strojništva. Pogrešate medicinsko znanje?

»Več kot 80 odstotkov aparatur v medicini so razvili ljudje, ki niso bili zdravniki. Pri delu mi sicer pomagata dva zdravnika, kar pa delam sam, je področje fizike in matematike. Medicinsko znanje tu niti ni potrebno, čeprav sem se dobro poučil o bolezni dojk.«

Menite, da bo ta vaša metoda sčasoma postala širše uveljavljena praksa?

»Mi bomo še naprej delali na kakovosti metode, še več pa tudi na javnem mnenju, na ozaveščanju ljudi. Tudi mlajše ženske, predvsem tiste v rizičnih skupinah, ki jih je še bolj strah te bolezni, morajo vedeti, da obstaja metoda, s katero lahko tudi pri njih bolezen odkrijemo še pravočasno. Uveljavitev naše metode ne bo izpodrinila mamografije, saj sta pomembni obe, lahko pa trdim, da se bo z uporabo BreastScana umrljivost za rakom na dojkah zmanjšala za polovico.«