Igre povezale vaščane
Mag. Janez Hostnik, eden izmed treh avtorjev knjige o kulturni dejavnosti na Godešiču
Kulturna dejavnost je bila pred drugo svetovno vojno in po njej na Godešiču zelo razvita in center dramske dejavnosti so iz sosednjih Reteč prenesli v svojo vas. Vse skupaj se je začelo z gasilci, ki so dali pobudo za ustanovitev dramskega odseka. Prvo igro na svojem odru v gasilskem domu so zaigrali leta 1938, sledilo ji je dvajsetletno obdobje uspešne igralske dejavnosti pod vodstvom Alojza Novinca. Leta 1950 je dramski odsek prenehal delovati v okviru gasilskega društva, saj so ustanovili KUD Brata Križnar. Zadnja igra na Godešiču je bila odigrana leta 1967. Najpogosteje so igrali slovenske, domače igre. Predstave so bile vedno ob nedeljah, po njih pa so organizirali ples, da so za svojo dejavnost zbrali še kakšen tolar več. Starejši vaščani imajo na tista leta zelo lepe spomine.
Godešič je v enem letu dobil drugo knjigo. Kako to?
»Odločitev za samostojno knjigo o kulturni dejavnosti izven zbornika se je porodila iz več razlogov. Urednica zbornika je poglavje o kulturni dejavnosti omejila na trideset strani in dvajset fotografij, zbranega gradiva pa je bilo za kar okrog sto strani in bilo bi škoda, če ga ne bi izdali v primerni knjižni obliki. Ta nova knjiga je za Godešič velika stvar. Moram pa povedati, da sem jaz pisal tekst, sestra Ivanka Igličar in sosed Jože Rant pa sta od hiše do hiše zbirala fotografije.«
Je bila na Godešiču res tako razvita kulturna dejavnost?
»Kulturna dejavnost je Godešič zaznamovala predvsem od leta 1938 do 1962. Leta 1938 je prišlo do prenove gasilskega doma, v katerem so zgradili oder. Dramska sekcija je odlično odigrala vlogo poslanstva in poživljanja kulture na vasi ter v aktivnem in četrt stoletja trajajočem obdobju do leta 1962 postavila na oder 140 gledaliških predstav, kar pomeni povprečno eno ali dve na mesec. Takšnih let ni bilo prej in menim, da jih ne bo nikoli več, saj so družbene razmere drugačne.«
Kaj prinaša knjiga v širšem kulturnem prostoru?
»To je ena redkih samostojnih knjig o kulturni dejavnosti v Sloveniji. Prinaša urejen dokument kulturne dejavnosti na vasi, pomemben predvsem za naslednje generacije.«
Je to prva knjiga, ki ste jo napisali?
»Doslej sem napisal že veliko strokovnih referatov in študij, je pa to res moj prvenec, kar se leposlovja tiče, a mi ni bilo težko pisati. V zadnjem času imam čas brati tudi leposlovna dela. Moja največja ljubezen so prav knjige, rad tudi potujem, grem na sprehod.«
Sicer pa ste magister elektrotehnike in na tem področju ste lani prejeli odmevno priznanje?
»Kot eden redkih iz elektrogospodarskih podjetij sem prejel Vidmarjevo plaketo za strokovne dosežke na področju obratovalne problematike elektro distribucijskega sistema in uvajanje novih tehnoloških rešitev v srednje napetostne vode. Ves čas, 40 let, sem bil zaposlen v Elektro Ljubljana.«