Svojega zdravja gospodar

Besedilo: Alois Pavlin
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 3. januar 2008 / 06:00

Vsak naj se sam odloči in ne država, kako bo porabljen denar, ki mu pripada od zdravstvenega zavarovanja. Vsak naj se sam odloči ali bo holesterol odpravil z jabolčnim vinom (tukla, mošt) ali s strupom za podgane.

Življenjska doba je bila pred sto leti komaj 40 let, danes je po uradnih statistikah znaša več kot 70 let, s tem pa se ne strinjam popolnoma. Bistveno je, kdaj leta začnemo šteti: s spočetjem, z rojstvom ali s 24. letom, z letom nekdanje polnoletnosti, ko so za nami vse otroške bolezni in naravna selekcija. Če bi statistika uporabila za začetek življenja spočetje, kot zahteva cerkev, bi bili zaradi vseh želenih in neželenih prekinitev rojstev v katastrofalnem položaju, saj bi bila življenjska doba verjetno krajša od dvajset let.

V družini mojega starega očeta je bilo rojenih osem otrok, štirje so že kot dojenčki zapustili dolino solza, štirje so doživeli častitljivo starost 80 let. (Eden je bil med ustanovitelji prve slovenske posojilnice in Ljubljanske kreditne banke, ena pa žena edinega slovenskega feldmaršala in mati generala, ki je podpisal kapitulacijo jugoslovanske vojske aprila 1941 pri Sarajevu, ker je znal nemško.) Tudi moja praprababica je doživela 87 let brez vsakih zdravniških obravnav.

Hudo sem bil bolan

Leta, kot so bila pogoj za beneškega Doža, sem že presegel. Zaradi hudih vojnih in povojnih razmer sem bil hudo bolan. Iskal sem pomoč pri šolski medicini, t.j. pri vrhovih interne medicine. Josip Volavšek (nekdaj najbolj slaven modni zdravnik – internist Slovenije, roj. pred 1900) me je zdravil z zelo škodljivim Enterovioformom (Enterokol). Profesor interne medicine Merčun s škodljivim Sulfoguanidimom. Prof. Pompe mi je odstranil mandeljne, še danes čutim posledice te brezvestnosti. Na drugi strani omenjam Tavčarja (po njem so imenovani Tavčarjevi dnevi interne medicine), ki mi ni dal nobenih zdravil, prof. Derč (Derčevi dnevi pediatrije) mi je rekel: »Jaz ne bi nobenih zdravil jemal, kaj pa mi vemo, kaj se v našem trebuhu dogaja,« prof. Furlan z Golnika je bil odločno proti operaciji mandeljnev, a ga žal nisem poslušal. Pošten zdravnik v Švici mi ni dal zdravil, ampak tri tedne dopusta in kot »skop« Švicar nič ni računal.

Pred nadaljnjimi podvigi šolske medicine me je rešil mlad zdravnik, Janez Bajželj, ki mi je 27 let staremu v njegovi gorenjski direktnosti dal vedeti, da imam le še nekaj let življenja. Takrat sem prišel iz vojaške bolnišnice z diagnozo »enterocolitis cronica ulceroza« in v petdesetih letih, ko so vsakega 'kriplna' vzeli v vojsko, spoznan za stalno nesposobnega. Tega sem bil vesel, a obenem potrt, ker sem vedel, da je to zelo huda bolezen. V tem me je potrdil Bajželj rekoč moji materi: »Ja, to je pa zelo huda bolezen – ravno prejšnji teden smo enega secirali: 34 let je bil star, pa je imel vsa čreva zjedena.« Mati ni rekla besede, jaz sem si pa mislil »Janez, po tvojem imam samo še sedem let življenja«.

Odslej sam svoj zdravilec

Nato sem prebral Boterijevo in Tavčar-Merčunovo »Interno medicino« in bil odslej sam svoj zdravilec. Po literaturi sem svoje težave preštudiral sam in si, če je bilo potrebno, predpisal tudi antibiotike, ki so poleg kirurgije edino uspešno zdravilo.

Zdravilci, homeopati i.sl. so pravzaprav zdravniki predtehnične dobe. Zdravijo predvsem na psihološki bazi, kako in kaj ni in verjetno nikdar ne bo jasno (placebe šolske medicine nič drugega). Name ne vplivajo, čeprav me naredijo zaspanega, podobno kot branje. Pred vojno je bil znan hipnotizer Svengali, ki je imel na nekatere silno moč, na nekatere prav nič. Ljudje so na njegov ukaz sklenili roke in jih brez njegovega vpliva razpreti niso več mogli. Pri nas je med zelo znanimi Domančič, ki ordinira v Kranjski Gori. Znan znanstvenik, prof. dr. Jeglič, mag. sc. dipl. ing., je prepričan, da ta valovanja obstajajo, a jih ne poznamo. Tudi elektromagnetna valovanja poznamo komaj sto let in tudi kvantnim, relativnostnim teorijam verjetno še nekaj manjka. Možna je tudi domneva, da razni preroki, čudodelci in ustanovitelji raznih ver in političnih gibanj, niso bili nič drugega kot močni hipnotizerji, ki so vplivali na mnoge, nikdar ne na vse.

Zdravniki tehniko uporabljajo po svoji presoji

Zdaj še tehnična medicina, ki je posledica tehnične revolucije – tiste revolucije, ki je katapultirala človeštvo v sto letih od petrolejke do vesolja. V prvi vrsti omenjeni antibiotiki, t.j. razne vrste plesni. Fleming je odkril prvega, penicilin. Smrtonosne bolezni, kot so jetika, sifilis, škrlatinka, pljučnica, rane na dvanajsterniku (heliobakterpilory), so naenkrat postale enostavne infekcijske bolezni. Tehniki, ne zdravniki, so razvili razna cepiva. Električne in strojne aparature začasno nadomestijo funkcijo življenjskih organov, kot so srce, pljuča, in tako omogočajo najzahtevnejše operacije, do presaditve srca, ustavitve umetnih kolkov in zob. Nekdaj so zdravilci sklepali, kaj se dogaja v telesu, po zunanjosti, to je od kože, uči, nohtov, blata, vode, itd. Danes jim je pa tehnika dala na razpolago rentgenske, elektronske, nevtronske, svetlobne (laserske) žarke, ultrazvok, jedrsko-magnetno resonanco itd. Toda, če kot tehnik želim ugotoviti morebitne okvare mojega telesa, potrebujem dovoljenje zdravnika, ki jih lahko uporablja po svoji presoji.

Alkohol namesto aspirina

Najbolj pomemben je zdrav način življenja: obleka iz naravnih vlaken (volna, bombaž, lan), čevlji iz naravnega usnja, naravna prehrana, ne gensko spremenjena, gnojena z naravnim gnojem, ne škropljena s kemikalijami, ne klorirana voda, čist zrak, brez avtomobilskih plinov. Kri naj se ne redči z acetilsalicilno kislino (aspirin), ki je v velikih dozah strup za podgane, ampak z alkoholom. Tudi za čiščenje ran ali grla je alkohol priporočljiv. Ne samo hašiš, ki je pod kaznijo prepovedan, tudi kava ljudi zasvoji. Ne čistoča (s kemikalijami očiščena okna in tla), higiena je pomembna.

Še finančna plat zdravstva

Za zdravstvo se v Sloveniji namenja po 1.500 evrov na osebo (v Avstriji 1000 evrov), pri petčlanski družini to znese 7.000 evrov na leto. Te ogromne kupe denarja porabi uradna medicina za svoj visoki standard in za farmacevtski lobi, ki proizvaja na istih strojih zdravila za redčenje krvi in strup za podgane. To, kar najbolj potrebujemo – zobozdravnike, higiensko naravno okolje, morda tudi homeopata in na stara leta človeka, ki mi bo prinesel čaj v posteljo, naj pa plačam iz tistega, kar mi uradna medicina še pusti.

Slišal sem, da so v Kranju obsodili zdravnico, ki se je ukvarjala s homeopatijo. Kdaj so bili pa obsojeni »uradni« zdravniki, za napake, katere so jih naredili tudi na meni? Zakaj nimam pravice obiskati homeopata tako kot državljan Slovenije na stroške zdravstvenega zavarovanja obiščem "uradnega" zdravnika? Če mi plačajo industrijska zdravila, zakaj mi ne plačajo zdrave hrane, ki je veliko dražja od "umetne"? Plačajo mi prevoz v ambulanto, zakaj mi ne plačajo nekoga, ki mi bo postregel na bolniški postelji?

Visoko cenim kirurgijo, toda znani so primeri, da so zaradi denarja naredili operacijo bolniku, ki je čez tri tedne umrl. Tudi meni je prof. Pompe mandeljne operiral samo zaradi denarja. Kot zanimivost - pred kratkim sta se dva belgijska zdravnika v Beogradu med operacijo slepiča stepla in operacijo je končal pomočnik.