Domači sekači, domača beseda

V Bornovih gozdovih, ki jih imajo dedinje do razpleta denacionalizacijskega postopka v začasni uporabi, delajo domačini, ljudje se lahko v njih prosto gibljejo in še zmeraj je slišati slovensko besedo.

Tržič – Denacionalizacijski postopek za Bornovo premoženje še ni končan. Dedinje Elisabeta Born Ortner, ki živi v Tržiču in v Meranu, Marija Pejič iz Švice in Renata Schlosser iz ZDA so doslej dobile v začasno uporabo okrog 3.600 hektarjev gozdov na območju od Čadovelj do meje z Avstrijo in z Jezerskim in planino Dolgo njivo, v naravi pa pričakujejo še vračilo kmetijskih zemljišč, elektrarn Mlaka in Jelendol ter dveh stavb v Jelendolu. Za del premoženja, ki ga ni možno vrniti v naravi, so že prejele odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, za preostali del jo še pričakujejo.

Gozdovi v začasni uporabi

Z gozdovi in ostalim Bornovim premoženjem upravlja družba Born, ustanovili so jo Elisabeta Born Ortner, družba Tari in Martin Šetinc, ki je tudi direktor družbe. Kot je povedal, pričakujejo, da bodo v dveh mesecih rešeni vsi denacionalizacijski zahtevki z izjemo zahtevka za gozdove, kjer je nadaljevanje postopka odvisno od odločitve vrhovnega sodišča. Na odločbo o vrnitvi gozdov Bornovim dedinjam se je namreč pritožil škofjeloški Egoles, naslednik nekdanjega Gozdnega gospodarstva Kranj, ki zahteva pred vrnitvijo odškodnino za vlaganja v gozdne ceste. Odškodninski zahtevek pa imajo tudi Bornove dedinje, nanaša se na čas od popolne vloge za vrnitev do odločitve o izročitvi gozdov v začasno uporabo, ko z gozdovi niso mogle gospodariti.

Trije pogoji Bornovih dedinj

»Ko so Bornove dedinje dale gozdove v upravljanje družbi Born, so postavile tri pogoje: prvič – v njihovih gozdovih naj delajo domačini, kot so že nekdaj, drugič - z gozdovi je treba gospodariti kot dober gospodar in tretjič - kdor koli že bo v prihodnosti upravljal z njihovimi gozdovi, mora znati slovensko,« pravi Martin Šetinc in poudarja, da vse pogoje tudi izpolnjujejo. V gozdovih na leto posekajo od 26 do 27 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega ga večino trije domači izvajalci ter še nekaj manjših. Gospodarijo kot dobri gospodarji, v gozdovih se lahko prosto gibajo vsi, ki želijo uživati v naravi, in v njih se še vedno govori slovensko. Elisabetina hči se uči slovensko, njena vnukinja je med počitnicami tudi pomagala pri gojitvenih delih. In kako »začasna uporaba« vpliva na gospodarjenje z gozdovi? »Ovir za gospodarjenje ni, ostaja pa lastniška ovira, saj se Bornove dedinje ne morejo vpisati v zemljiško knjigo kot prave lastnice,« pravi Martin Šetinc, prepričan v to, da bodo gozdove dobile tudi v last in posest. Poleg gozdov imajo v začasni uporabi tudi planino Dolga njiva, kjer so že obnovili pastirsko kočo in uredili vodovod. S planino bodo odslej gospodarili sami, pašne površine bodo celo povečali, v koči bodo uredili tudi sirarno. »Planino želimo vzorčno urediti in povečati njeno ponudbo, računamo pa tudi na to, da bomo po spremembi lovske zakonodaje pridobili pravico do lova,« pravi Martin Šetinc in dodaja, da bodo letos začeli urejati tudi cesto od Jelendola do Medvodja ter njeno okolico.