Več dojilj in manj krompirja

Na Gorenjskem se povečuje število kmetij z rejo krav dojilj, pridelava krompirja pa se zmanjšuje.

Kranj – Na Gorenjskem, kjer je več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč poraslih s travo, je glavna kmetijska dejavnost živinoreja, predvsem prireja kravjega mleka in govejega mesa ter reja drobnice, na ravninskem območju je pomembna še pridelava jedilnega krompirja ter deloma pšenice in zelenjave. Pridelava krompirja se zmanjšuje, širita pa se pridelovanje nekaterih vrst sadja in zelenjave ter predelava kmetijskih pridelkov. Kmetije iščejo dodatni dohodek v dopolnilnih dejavnostih, glavne so kmečki turizem, predelava pridelkov in lesa ter storitve s kmetijsko mehanizacijo.

Mleko oddaja še 920 kmetij

Kot ugotavljajo v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu, se število kmetij, ki oddajajo mleko v mlekarno, zmanjšuje, hkrati se povečuje število kmetij z rejo krav dojilj. Mleko oddaja še 920 kmetij, število se je v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo za tri četrtine, količina mleka je v tem obdobju porasla več kot za dvakrat, še zlasti na nižinskem območju. Povprečna kmetija odda na leto že 66 ton mleka. Prireja mleka se bo zaradi uvedbe mlečnih kvot lahko povečala le še za malo, na račun nakupa kvote iz drugih koncev Slovenije, zaustavile se bodo tudi naložbe v povečevanje hlevov.

Omejitve v poljedelstvu

In kako je v drugih kmetijskih dejavnostih? Večina prašičerejskih kmetij na Gorenjskem redi prašiče za lastne potrebe, le sedem kmetij jih ima več kot petdeset. Število drobnice se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo, rejo otežuje majhno povpraševanje po mesu. Večina »perutninarjev« redi kokoši in piščance le za samooskrbo, nekaj pa je tudi večjih rejcev. Stalež konj je v zadnjih letih dokaj stabilen. Rastlinska pridelava, pri kateri skoraj polovico njiv zaseda koruza, je izpostavljena urbanističnim pritiskom, pridelavo že omejujejo (ali jo še bodo) zaščite zavarovanih območij. V ekološki kontroli je 121 kmetij, ob vse večjem povpraševanju po ekološko pridelani hrani pa še vedno ni organiziranega trženja. Večji sadjarji imajo hladilnice, večina se ukvarja tudi s predelavo sadja. »Drevesničarji« se vse bolj usmerjajo v vzgojo starejših in bolj odpornih sort sadja. Planine in planinska paša se bodo po oceni kmetijsko gozdarskega zavoda ohranile le, če se bo ohranilo kmetovanje v vaseh, odkoder prihaja živina na pašo.