Za zaščito in promocijo gorenjskih jedi

V okviru Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj poteka mednarodni projekt Regiomarket, čigar cilj je izboljšanje ravnanja z regionalnimi znamkami v alpskem prostoru. Več o projektu, v katerem sodelujejo tudi nekateri gorenjski mesarji in gostinci, je povedal projektni vodja mag. Aleš Verdir.

Za kakšen projekt gre in kdo vse sodeluje v njem?

»Projekt sodi pod okrilje Interreg III B pobude Skupnosti, s sofinanciranjem Evropskega regionalnega razvojnega sklada. V njem sodeluje 17 partnerjev iz sedmih držav – Francije, Italije, Nemčije, Avstrije, Liechtensteina, Švice in Slovenije, torej držav iz alpskega prostora. Projekt poteka od marca 2006 do marca 2008, njegov glavni cilj pa je optimizirati upravljanje z regionalnimi znamkami v alpskem prostoru.«

Kako razvite so regionalne znamke v drugih državah in pri nas?

»Omenjene države so na tem področju veliko bolj razvite in imajo vrsto uspešnih regionalnih znamk, povezanih z gastronomijo, denimo Francija, Nemčija, Italija. Te znamke so prepoznavne, zanje so določeni posebni kriteriji kakovosti, imajo svoje logotipe … Med njimi so denimo bavarski Unser Land, francoska Savoie, avstrijski Tirol in Kaernten in tako naprej. Pri nas smo na tem področju šele na začetku, Gorenjska tako še nima nobene regionalne znamke. Ima pa nekaj subregionalnih znamk, kot so “... Za moj dom“, “Babica Jerca in dedek Jaka“, “Iz doline“. Cilj projekta je tako vzpostaviti vsaj kakšno regionalno znamko, zaenkrat razmišljamo o regionalnih znamkah gorenjskih mesnin in o gorenjskem jedilniku.«

Lahko poveste kaj več o tem?

»Gorenjski mesarji bi radi zaščitili dva tipična gorenjska izdelka, gorenjsko prekajeno zaseko in gorenjski želodec s kašo. V okviru gostinskega sektorja pa želimo razviti prepoznaven jedilnik z gorenjskimi jedmi, ki bo tržno zanimiv in se ga bo dalo tržiti tako znotraj regije kot v celotnem alpskem prostoru in širše. Gostje, ki bodo naročili jedi z gorenjskega jedilnika, bodo vedeli, da je sestavljen iz preverjeno kakovostnih jestvin iz domačega okolja in da jim prinašajo užitke, kot jih pričakujejo.«

Pa so gorenjski mesarji in gostinci pripravljeni za tovrstno sodelovanje?

»Žal je tako, da večina gorenjskih in tudi slovenskih podjetnikov še ne razmišlja o korporativnih znamkah, ki presegajo posameznega podjetnika. Ta projekt je lahko priložnost, zlasti za mala in srednja podjetja, da se povežejo med seboj in vzpostavijo regionalno znamko, ki bo v boju z multinacionalkami izboljšala njihove tržne pozicije. V prihodnje bo nujno potrebno razmišljati o projektih, ki presegajo posamezna podjetja in njihove kapitalske in človeške zmožnosti. Ob tem je treba poudariti, da pri projektu ne gre za združevanje posameznih podjetij, temveč zgolj za povezovanje v regionalni znamki. Zanje je to, kot kažejo izkušnje iz razvitejših alpskih regij, lahko pomembna tržna priložnost.«

Mesarije in gostilne

V projektu Regiomarket sodelujejo mesarije Arvaj, Čadež, Mlinarič in še nekateri manjši mesarji, ki si prizadevajo za zaščito gorenjskega želodčka s kašo in gorenjske prekajene zaseke. Na strani gostincev pa so v projekt med drugimi vključene gostilne Ančka, Pr' Bajdu, Krištof, Lectar, Pr' Krvin, Blegoš, Marinšek, ki si prizadevajo tradicionalne regionalne jedi, ki jih ponujajo, nadgraditi v tržno naravnani in regionalno sporočilni blagovni znamki.