Prihaja lokalna policija
Zakonu o občinskem redarstvu, ki je bil ta teden z večino glasov koalicijskih poslancev sprejet v državnem zboru, opozicija nasprotuje, češ da daje preširoka pooblastila redarjem.
Ljubljana - Opozicija je svoje dvome o zakonu utemeljevala s prepričanjem, da nalaga redarjem naloge, ki so delo policije. Poleg pooblastil, ki so jih redarji imeli doslej (opozorila, ugotavljanje identitete, varnostni pregled, zadržanje kršitelja), bodo po novem lahko uporabljali tudi prisilna sredstva, od sredstev za vklepanje do plinskega razpršilca. Poslanka LDS Cveta Zalokar Oražem se je bolj kot za krepitev pooblastil redarjem zavzela za ustanovitev posebnih enot znotraj policije, ki bi delale na področju javnega reda in miru. Opozorila je na slabosti »razgrajevanja« policije, ki se je začelo leta 1996, ko so v nekaterih okoljih ukinili delovanje policije, ki je skrbela za določene okoliše, in zaprli manjše policijske postaje v občinah. Sedaj naj bi na njihovo mesto stopili redarji, nekakšna lokalna policija, odgovornost za njihovo delovanje pa bodo prevzela županstva. Pomisleke ima tudi do občinskih programov varnosti, ki jih nalaga nova zakonodaja, saj ni jasno, kako bo v zvezi z njimi potekalo usklajevanje med notranjim ministrstvom in 210 občinami na Slovenskem.
Kako na novi zakon o redarstvu in o pomislekih opozicije gleda Janez Rakar, vodja oddelka mestne inšpekcije v mestni občini Kranj? »Zakon o občinskem redarstvu ni tako sporen, kot ga vidi opozicija. Izhaja pravzaprav iz nalog, ki jih letos poleti sprejeti in uveljavljeni Zakon o varstvu javnega reda in miru nalaga občinskim redarjem. V Zakon o občinskem redarstvu je bilo tako treba vključiti določila, ki redarjem dajejo možnost za korektno in učinkovito izvajanje teh nalog, katerih pristojnost nadzora se dodeljuje redarjem. Trenutno redarji opravljajo nadzor nad mirujočim prometom in prometom v conah za pešce (v slednjih imajo tudi pooblastila za ustavljanje vozil) ter v zvezi z ravnanjem v okolju v obcestnem pasu. Po novem pa so dobili tudi naloge s področja javnega reda in miru, ki jih je prej opravljala le policija, sedaj pa si pristojnosti delita tako policija kot občinsko redarstvo. Gre za osem členov zakona, kjer imajo pooblastila eni in drugi,« o pooblastilih občinskim redarjem, da lahko izvajajo naloge s področja zakona o javnem redu in miru pravi Janez Rakar. Pojasnjuje tudi, da bodo morale občinske uprave v sodelovanju s policijo izdelati posebne načrte varnosti, in dokler ti ne bodo sprejeti, se pooblastila iz zakona še ne bodo izvajala. Do sprejetja načrta varnosti bodo morali redarji opraviti tudi posebno usposabljanje, da bodo lahko izvajali pooblastila. Janez Rakar ob tem izraža pomisleke, da z obstoječim številom občinskih redarjev novim nalogam s pooblastili za nadzor javnega reda in miru ne bodo kos. V kranjski mestni inšpekciji jih je zaposlenih šest, le za nadzor mirujočega prometa bi jih potrebovali sedem ali osem, za ves delokrog pa ducat. Da bi vse naloge lahko v redu izvajali, bi morali delati v treh izmenah (na področju javnega reda in miru je potrebna navzočnost vseh 24 ur), to potegne za seboj kadrovske in finančne posledice, kajpak v breme občine.
Kaj pa Janez Rakar meni o morebitni zlorabi pooblastil, ki se je bojijo ljudje, češ da bodo lokalni šerifi sedaj lahko neomejeno delali red v občinah? »Ljudje se bodo počasi navadili, da je tudi redarstvo represiven organ s posebnimi pooblastili. Kot tak bo tudi pod nadzorom. Med redarji najdemo tudi ljudi s takšnim značajem, da bi lahko ob večji moči vzeli zakon v svoje roke in se izživljali. To nam za v prihodnje daje misliti, da občinski redar pač ne more biti vsakdo, vendar enako velja tudi za policijo. Se pa policisti z rednim šolanjem v policijski šoli obrusijo in temeljito pripravijo na svoje naloge in pooblastila, medtem ko redarji ne gredo skozi policijsko šolo, temveč zgolj skozi krajše usposabljanje,« pravi Janez Rakar.