Sodobna postavitev razstave še povečuje njeno zanimivost. (Foto: Gorazd Kavčič)

Iz krajske zlate dobe

V Stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju je na ogled razstava Zlata doba Karnija.

Dober obisk odprtja razstave Zlata doba Karnija v Stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja, je bil minuli četrtek zvečer najlepši dokaz, kako so Kranjčani že težko pričakovali predstavitev predmetov, ki so jih v zadnjih dveh letih našli ob številnih arheoloških izkopavanjih v ožjem delu starega mestnega jedra. Izkopavanja je vodil arheolog, konservator Milan Sagadin s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, tokratno razstavo pa je v sodelovanju z njim pripravila muzejska svetovalka dr. Verena Vidrih Perko. Prvo veliko najdbo so arheologi beležili v letu 2004, ko so na kranjskem grobišču v Lajhu odkrili 13 grobov, med njimi tudi dva izredno bogata s predmeti iz 6. stoletja. Med njimi je zagotovo prestižnega pomena grob žene z zlatim prstanom, srebrno pozlačeno zapestnico, dvema okroglima zlatima sponkama z almandini, dvema srebrnima in pozlačenima ločnima sponkama, ogrlico iz jantarnih jagod, železnim nožem … Ta nam predstavlja značilno nošo predvsem alamanskih žensk v 6. stol in nam marsikaj pove o takratnih prebivalcih Kranja. Leto kasneje so bili odkriti še trije grobovi z nakitom, značilnim predvsem za langobardske ženske na začetku 7. stoletja.

V predelu mesta imenovanem Lajh je bilo že konec 19. in na začetku 20. stoletja odkopanih okrog sedemsto grobov in najdbe so že tedaj izzvale veliko zanimanje javnosti, Kranj pa je že s takratnimi najdbami prišel na arheološki zemljevid sveta. Pri tem je treba poudariti, da bodo najdbe, ki so tokrat na ogled, bistveno obogatile tudi arheološko zbirko Gorenjskega muzeja v Kranju, saj vse starejše najdbe iz Lajha hranijo v Ljubljani in na Dunaju. Razstavo je oblikoval hrvaški strokovnjak Željko Kovačić, zvočno kuliso pa je prispeval Boštjan Perovšek. V kulturnem programu se je v zgodovino vrnila pevka Klarisa Jovanović, razstavo pa je odprl novi kranjski župan Damijan Perne. Zanimiva postavitev s kratkimi, a temeljitimi razlagami in pogledi v kranjsko zgodovino bo na ogled še v prihodnjem letu, seveda pa obisk tako pomembne razstave za Kranj toplo priporočamo vsem, ki vam je zgodovina še posebej blizu. Za Kranjčane pa je obisk razstave tako ali tako obvezen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 24. november 2006 / 06:00

Dve zmagi v Stražišče

Na uvodnih mednarodnih turnirjih za mlade košarkarje Alpe Adria v Radovljici so se najbolj izkazali mladi upi iz Stražišča.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.