Darja Lavtižar Bebler, (gorenjska) poslanka LDS v Državnem zboru (Foto: Tina Dokl)

Sodelovanje pri ustanovitvi Gorenjskih(e) pokrajin(e)

Ustavne ovire za ustanovitev pokrajin so odpadle in pokrajine bi lahko ob ustrezni politični volji začele delovati že v naslednjem mandatu. Ustanovitev pokrajin pa je v veliki meri odvisna od politične volje vladajoče koalicije.

Odločitev o številu pokrajin bo torej predvsem politična in ne zgolj strokovna.

V aprilu leta 2000 sva s poslanskim kolegom Jelkom Kacinom na župane gorenjskih občin naslovila pobudo za ustanovitev Gorenjskih(e) pokrajin(e). Za to dejanje sva se odločila, potem ko je Državni zbor Republike Slovenije istega leta konec marca sprejel sklep, da je predlog Zakona o Koroški pokrajini primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Že takrat sva menila, da mora biti Gorenjska med prvimi, ne samo zaradi oblikovanja druge stopnje lokalne samouprave, ki bi nase prevzela opravljanje lokalnih zadev širšega pomena, ampak tudi zato, da bi lahko takoj po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo uspešno črpala in uporabljala sredstva strukturnih skladov unije, ki jih ta namenja za regionalni razvoj.

Kljub dobrim namenom se je na naju vsul plaz kritik. Očitano nama je bilo, da gre za predvolilni trik in poceni predvolilni pamflet brez resnih namenov in prave vsebine. Pobuda naj ne bi določala obsega pokrajine, način financiranja, ... Takrat sva ocenila, da bi bilo nesmiselno, da bi že vnaprej določili (število in) obseg pokrajin(e), saj sva si skladno z določbami Ustave želela pridobiti soglasje občinskih svetov in županov o povezovanju v pokrajino(e). Kljub dobri volji in pobudam, podobnim najini, pa so žal aktivnosti za ustanavljanje pokrajin v prejšnjem mandatu, vključno s spremembami ustave, zaradi nezmožnosti političnih strank (krivda leži predvsem pri strankah sedanje vladajoče koalicije SLS, SDS in NSi) za dokončen dogovor v državnem zboru zamrle.

 

Potrebno je poudariti, da so se razmere od takrat spremenile. Nekaj, kar je bilo pred leti zgolj pobuda brez pravih možnosti za uspeh, danes oz. jutri lahko postane neposredno uresničeno. Dogajanje v Državnem zboru potrjuje pravilnost najine pobude. Državni zbor je namreč letos junija sprejel ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena ustave, s katerim bo omogočeno hkratno ustanavljanje pokrajin za celotno državo, in ki ga je v sprejem predlagalo 72 poslank in poslancev iz vseh parlamentarnih strank. Za skupno vložitev predloga z drugimi poslankami in poslanci sem se odločila, potem ko je bil sprejet dogovor, da bo državni zbor odločal o skupnem predlogu in ne predlogu za spremembo ustave, ki smo ga leta 2005 vložili poslanci LDS in SD. Le kompromisni predlog bo lahko končno pripeljal do ustanovitve pokrajin.

Ustavne ovire za ustanovitev pokrajin so torej odpadle in pokrajine bi lahko ob ustrezni politični volji začele delovati že v naslednjem mandatu. Zavedam pa se, da je ustanovitev pokrajin v veliki meri odvisna od politične volje vladajoče koalicije. V strokovni javnosti se pojavljajo predlogi o razdelitvi na tri, osem, dvanajst, štirinajst in petindvajset pokrajin. Odločitev o tolikšnih predlogih o številu pokrajin bo torej predvsem politična in ne zgolj strokovna.

Zato menim, da sedaj ni čas za delitve in kupčkanja. Potrebno je ukrepati in to čim prej. Metanje polen pod noge lahko samo škodi nadaljnji usodi Gorenjskih(e) pokrajin(e). Še posebej zato, ker število še ni dorečeno, predstavljeni projekt ustanovitve pokrajin ministra brez listnice, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Žagarja, pa je pripravljen izključno v njegovem pravnem okviru (postopek za ustanovitev, volitve, pristojnosti itd.)

Ker se zavedam dejstva, da tako pomemben projekt lahko uspe samo kot skupni projekt vseh pomembnejših političnih sil na Gorenjskem in da si ga ne more nihče lastiti, pozivam vse politične stranke in župane ter občinske svete gorenjskih občin (še posebej iz vrst vladajoče koalicije), da predstavijo svoje poglede na enovito ali deljeno Gorenjsko (Zgornja Gorenjska in Gorenjska pokrajina). Kot sem že napovedala v takratni pobudi, bom tudi v prihodnje kot gorenjska poslanka glede na izraženo voljo storila vse, da se v Republiki Sloveniji ustanovijo pokrajine v mejah, ki bodo v najboljši meri izražale tudi hotenja in želje Gorenjcev in Gorenjk.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 25. oktober 2017 / 12:50

Mladim približati poklice

Gorenjsko gospodarstvo se vedno bolj krepi, povečujeta se izvoz in uvoz, a vse skrbi pomanjkanje ustrezno usposobljenega strokovnega kadra, ki ga med iskalci zaposlitve skorajda ni več.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Anketa: V Pirničah dočakali avtobus

S 3. januarjem je začela voziti nova linija mestnega potniškega prometa številka 15 (Stanežiče-Zgornje Pirniče). V četrtek je bil slavnostni dogodek na končni postaji pri gostilni Mihovec v Zg. Pirnič...

Jesenice / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Loto dobitek obogatil proračun

Jesenice - Tik pred novim letom je proračun za leto 2012 dobila tudi Občina Jesenice. Prihodki proračuna bodo znašali 25,3 milijona evrov, odhodki 29,4 milijona evrov, proračunsk...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Kolimske zgodbe

Kolimske zgodbe Varlama Šalamova so gotovo ena najbolj pretresljivih knjig, kar sem jih bral. Mogoče tudi zato, ker sem jih prebiral med božično-novoletnimi prazniki. V času tor...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

V Belgiji sem najbolj pogrešal hribe

Ivan Bizjak, doma z Zgornje Bele, je imel od leta 2004 najvišji položaj za komisarjem, ki ga v evropskih institucijah zasedajo Slovenci. Kot generalnega direktorja direktorata za pravosodje in notranj...

Nasveti / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Nevarne ženske

Begine ... Kdo so begine? ... Prvikrat sem poskušala zvedeti čim več o njih, ko sem v devetdesetih letih prevajala Fuentesovo Terro nostro (DZS, 1991), v kateri se eno izmed poglavij i...