Linharta premalo poznamo in cenimo

Prireditve ob 250-letnici rojstva Antona Tomaža Linharta so se vrstile vse leto, še posebej slovesno je bilo na Linhartovih dnevih, ki so se začeli v soboto in končali včeraj.

Radovljica – »Linhart je eden najpomembnejših Slovencev, ki pa ga na žalost precej slabo poznamo in ga ne cenimo dovolj,« je v nedeljo na osrednji proslavi ob občinskem prazniku in 250-letnici Linhartovega rojstva dejal slavnostni govornik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan Žekš in poudaril, da nam je Linhart lahko vzor tudi pri prilaganju na nove čase življenja v Evropski uniji. Tako kot je bil Linhart hkrati Evropejec in Slovenec, tako moramo biti tudi mi svetovljani, hkrati pa ostati navezani na svojo domovino in jezik. Medtem ko so v Linhartovih časih cenili znanje in znanost, je danes za ves svet, še posebej pa za Slovenijo, značilen beg od znanosti. »Na univerzah se opaža zmanjševanje znanstvenih usmeritev, hkrati pa opažamo nekontrolirano in nevarno rast šarlatanstva, kar briše mejo med resnico in lažjo,« je dejal dr. Žekš in opozoril, da v Linhartovih časih šolanje ni trajalo tako dolgo kot danes, ko prevladuje prepričanje, da moramo mlade vsega naučiti v šoli. Radovljiški župan Janko S. Stušek, ki se je na osrednji proslavi najprej predstavil z vlogo v prizoru iz Županove Micke, je nato podelil občinska priznanja. Linhartove plakete so prejeli Brigita Avsenik, Glasbena šola Radovljica in Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, pečate občine Marija Zupanc, Valentin Jarc in katedri Naravoslovno-tehniške fakultete, medalje občine pa Joža Eržen, Franci Černe in Peter Urbanija.

Ob Linhartovem jubileju so v Radovljici odprli prenovljene prostore Graščine, razstavi o oblačilni kulturi v Linhartovem času in v Lectarjevi gostilni Muzej Lectarska delavnica v živo, premierno pa so uprizorili dokumentarni film Linhart – človek razsvetljenstva in krajšo gledališko predstavo Eševa šola. Včeraj so v Ljubljani odkrili Linhartu spominsko ploščo in se mu poklonili na Navju.