Samostojnost je treba sproti potrjevati

Ko je oktobra lani predsednik vlade Miro Cerar obiskal nemško kanclerko Angelo Merkel, je ta v pogovorih pozdravila slovenske namere izvesti strukturne reforme in našemu premierju pri tem obljubila vso podporo nemške vlade. V informaciji o obisku, objavljeni na uradni strani predsednika vlade, so tedaj med drugim zapisali: »V zvezi z nadaljnjimi slovenskimi privatizacijskimi načrti, med katerimi bo po besedah slovenskega premierja kmalu sprejet strateški načrt upravljanja z državnim premoženjem, je nemška kanclerka dejala, da imajo svoje interese tudi posamezna nemška podjetja.« Mediji zdaj pišejo, da je Merklovo zelo zanimalo, če se v naši državi nadaljuje prodaja Telekoma. Tedaj je namreč še veljalo, da bo glavni kupec našega podjetja nemški Telekom. Potem pa se je zdaj zgodilo, da je edino ponudbo za nakup oddal londonski sklad Cinven, nemškega Telekoma pa očitno naš Telekom ni več zanimal. Ponudba Cinvena je veliko nižja od pričakovanj. Po naših ocenah naj bi bil Telekom vreden okoli milijardo in pol evrov, zdaj pa je njegova cena le 860 milijonov evrov.

Na začetku tega meseca je revija Mladina razkrila, da gre pri prodaji podjetja v bistvu za izigravanje postopkov privatizacije, saj naj bi v ozadju še vedno stal nemški Telekom, ki je tokrat v ospredje poslal neznani britanski sklad, z namenom, da čim ceneje kupi naše podjetje in ga nato vendarle proda nemškemu Telekomu. Na to kaže več stvari. Deutsche Telekom, ki ne skriva ambicij, da želi postati najmočnejša telekomunikacijska družba v Evropi, ima v svojih rokah že vso našo okolico: T-Mobile v Avstriji, Magyar Telekom na Madžarskem, Slovak Telekom na Slovaškem, Hrvatski Telekom na Hrvaškem, Crnogorski Telekom v Črni gori in Makedonski Telekom v Makedoniji. Za Cinven pa velja, da gre za britanski sklad tveganega kapitala, ki ima sedež v davčni oazi Guernsey, znan pa je predvsem po tem, da kupuje podjetja, jih predeluje in na koncu proda naprej. V našem konkretnem primeru naj bi se ta prodaja zgodila nemškemu Telekomu. V Mladini sta Metod Dragonja, državni sekretar, pristojen za privatizacijo, in gospodarski minister Zdravko Počivalšek priznala, da gre res za usklajeno nemško-britansko akcijo, s katero naj bi Telekomu zbili ceno pod njegovo realno vrednost.

Predsednik vlade ob vsem skupaj pravi, da vlada ni pristojna za vodenje postopkov privatizacije, kar ga niti slučajno ne odrešuje odgovornosti. Slovenska samostojnost in neodvisnost namreč nista le neki floskuli, ki ju na najrazličnejše načine obeležujemo ob obletnicah. Neodvisnost je treba dokazovati vsakič znova, in to v trdih pogajanjih z večjimi in močnejšimi narodi v Evropi, kar ni prijetno opravilo. V združeni Evropi se je že zdavnaj pokazalo, da gre v njej predvsem za spopad velikih evropskih sil, ki jih zanima samo večanje njihovega kapitala. To lahko dosežejo predvsem s tem, da si na račun večanja kapitala podredijo manjše narode. Telekomova prodaja zato v tej luči ni le proces privatizacije, ampak tudi nova in zelo težka bitka za utrditev naše neodvisnosti in samo­stojnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sreda, 30. julij 2008 / 07:00

Javna debata o obnovi Koruznega mostu

Krajani zahtevajo, da se jih dejavneje vključi v načrte obnove Krope.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 29. december 2006 / 06:00

Komentar: Drugi spol

Po noveli volilnega zakona je morala biti na kandidatnih listah za letošnje lokalne volitve zagotovljena 20-odstotna zastopanost drugega spola, ob parlamentarnih leta 2008 pa naj bi bila...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Sedmica: Meka črnih gradenj

Agonija družine Strojan je, vsaj za zdaj, končana. Država jim je najprej porušila streho nad glavo, takoj za tem pa jih je sprejela v svoje naročje in jih preselila v Roje, v enonadstr...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Orkester je škofjeloški pušeljc

Dalmatinec Ivo Gulič, rojen leta 1935 v Sinju v Dalmaciji, je prevzel vodenje škofjeloškega pihalnega orkestra leta 1957. Pretekli teden se je legendarni "barba" kot kapelnik uradno poslovil od njega.

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Med sosedi

Železna Kapla na avstrijski strani mejnega prehoda Jezerski Vrh je v nedeljo, 24. decembra, spokojna pričakovala sveti večer. Gostinski lokali so bili večinoma zaprti, le trg in o...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Reci mi kar Ana

Nasilje je bilo del mojega življenja