Malčka na pohodu

Test: Citroën C1 1.4 SX in Peugeot 107 Style

Posplošeno mnenje, da za volane majhnih avtomobilov sodijo predvsem pripadnice lepšega spola, dobiva svoj zagon tudi s poplavo tovrstnih štirikolesnikov. Za znamki Citroën in Peugeot malčka C1 in 107 predstavlja odštevanje navzdol in dopolnitev zdaj že kar močne modelne množice, ki naj bi osvajala predvsem mlajšo populacijo. Oba Francoza, sicer del skupnega projekta s Toyoto, nastajata na Češkem. Oblikovalci obeh, oziroma vseh treh avtomobilov, vštevši toyoto aygo, so morali izhajati iz skupnih jeder in se nato z njimi poigravati na risalnih deskah; jajčasta oblika manj kot tri metre in pol dolgih malčkov je z nekaterimi podrobnostmi začinjena s hišnimi posebnostmi. Na prvi pogled so avtomobilčki prijetni, poleg pločevinastih okroglin ostanejo v spominu tudi nagajivi žarometi, zatemnjena stekla prtljažnih vrat in majhne zadnje luči, pri C1 sta spredaj seveda oba Citroënova trikotnika, pri 107 pa Peugeotov zaščitni znak, stiliziran lev. Posebej zanimiva je bočna silhueta, saj je videti, kot da se karoserija konča tam, kjer je konec zadnjih vrat (pri petvratni različici), kolesa pa skoraj nekoliko štrlijo ven. Prav zaradi te optične prevare je prostora v potniški kabini celo več, kot bi se smelo upati pri tako kratkih avtomobilih, res pa je tudi, da odrasli potniki na zadnji klopi sedijo s stisnjenimi koleni in upajo, da vožnja ne bo predolga.

Za volanom se sicer sedi precej dobro, vendar se oblikovalci niso mogli izogniti potezam, zaradi katerih se zdi, da sta C1 in 107 bolj igrački kot »resna« avtomobila. Armaturna plošča je do potankosti obakrat enaka, pred voznikovimi očmi je namreč velik merilnik hitrosti, iz njega pa za doplačilo štrli še merilnik vrtljajev; vsi drugi podatki so v digitalnem zapisu, količina opreme pa je v večji meri odvisna od debeline kupčeve denarnice. Zanimivo je, da je v tako majhnem avtomobilu, kot je C1, mogoče pričakovati tudi 1,4-litrski turbodizelski štirivaljnik, ki se izkaže predvsem z varčnostjo, medtem ko so zmogljivosti ob dobršni količini motornega hrupa le povprečne in nič več kot to. Dobro preračunani petstopenjski ročni menjalnik sicer dovoljuje precej zanemarjanja prestavne ročice, v dolgih vzponih mu vseeno začne nekoliko pohajati sapa. Bencinski del palete zastopa 1,0-litrski trivaljnik, ki so ga spravili skupaj pri Toyoti, v Peugeotu pa je za prenos njegove moči tokrat poskrbel samodejni robotizirani menjalnik. Mali pogonski stroj je sicer kar dobro kos zahtevam povprečnih voznikov, težave nastopijo le v primeru, ko so želje večje od zmožnosti; motorju namreč po začetnem zagonu precej hitro zmanjka navora, menjalniška avtomatika je obotavljiva in povzroča neprijetne sunke, zunanji kovinski zvok trivaljnika pa ni preveč moteč.

Lega na cesti je pri obeh avtomobilih v okviru pričakovanj, daleč narazen razmaknjena kolesa zagotavljajo solidno oprijemljivost, nagibanja karoserije, ki bi bilo zoprno ni in tudi zavore solidno opravljajo svoje delo. Na koncu tako vedno ostane samo še vprašanje, koliko avtomobila za koliko denarja. Tako pri Citroënu kot pri Peugeotu imajo za skoraj enak denar tudi večje številke avtomobilov.

Tehnični podatki:

Mere: d. 3,435, š. 1,630, v. 1465 m, medosje 2,340 m

Prostornina prtljažnika: 139/199 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 790/1180; 890/1245 kg

Vrsta motorja: štirivaljni turbodizelski; trivaljni, bencinski

Gibna prostornina: 1398; 998 ccm

Največja moč pri v/min: 40 kW/54 KM pri 4000; 50 kW/68 KM pri 6000

Največji navor pri v/min: 113 pri 2000; 93 pri 3600

Najvišja hitrost: 154; 157 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 15,6; 13,7 s

Poraba goriva po EU norm.: 5,3/ 3,4/ 4,1; 5,5/ 4,1/ 4,6 l/100 km

Maloprodajna cena: 2.440.000; 2.225.000 SIT

Uvoznika: Citroën Slovenija, Koper; Peugeot Slovenija, Ljubljana