Gorenjci so prijazni do ptic

"Na Gorenjskem živi sto dvajset vrst ptic. Tako veliko število je posledica pestrosti življenjskega okolja," ugotavlja ornitolog Tomaž Mihelič in poudarja, da so Gorenjci prijazni do ptic.

Radovljica – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je v okviru zbiranja podatkov za novi ornitološki atlas gnezdilk pripravilo letos spomladi popis ptic na Gorenjskem. Tomaž Mihelič, ki v društvu usklajuje popise, je prejšnji teden na dobro obiskanem predavanju v Radovljici predstavil prve rezultate popisa ter tudi gorenjske značilnosti in posebnosti.

Kako pogosto popisujete ptice?

»V društvu bomo v šestih letih popisali ptice v vseh slovenskih pokrajinah. Posamično jih popisujejo naši popisovalci, le na območjih, kjer jih imamo manj, organiziramo skupinske popise. V teh primerih večja skupina popisovalcev ob koncu tedna popisuje ptice na določenem območju. Na Gorenjskem smo jih popisovali šest »vikendov«, skupno nas je bilo trideset, prenočevali smo v begunjski osnovni šoli, za kar se vodstvu šole najlepše zahvaljujemo.«

Ptice so majhne, skrite, letajo sem in tja … Laik si kar težko predstavlja, kako jih je možno popisati.

»Različne vrste ptic popisujemo na različne načine. Bolj pogoste popisujemo na vzorčnih ploskvah, bolj redke pa s posebnimi metodami, ki so v svetu dobro preizkušene.«

Kaj so pokazali rezultati popisa na Gorenjskem?

»Rezultati so zanimivi, presenetljivi. Na Gorenjskem živi 120 vrst ptic. Tako veliko število je posledica izjemne pestrosti življenjskega okolja, saj imamo poleg kulturne pokrajine v dolinah tudi obsežne gozdove in visokogorje. Na približno enako velikem območju, na Koroškem, smo ugotovili 99 vrst, v Posočju, kjer je tudi pri pticah že malo čutiti mediteranski vpliv, jih je celo nekaj več kot na Gorenjskem.«

Je rezultate možno primerjati s podobnimi popisi v preteklosti?

»Primerjave niso možne, mogoča pa so sklepanja. Pri letošnjem popisu smo v primerjavi s popisom za ornitološki atlas v osemdesetih letih »registrirali« tudi veliko uharico, kotorno in slegurja ter še nekaj zanimivih vrst, kot sta skalni strnad, ki je dokaj pogost na vznožju Karavank od Žirovnice do Tržiča, in podhuljka, ki je sicer bolj značilna za Kras.«

To verjetno niso nove vrste, ampak ste jih tokrat le prvič popisali …

»Koliko časa že živijo na Gorenjskem, ni znano, nesporno pa je, da smo se šele s popisom tega začeli zavedati. Samo z odkritjem vrsti nič ne pomagamo, potlej pa lahko zanjo storimo marsikaj dobrega. Konkretno! Eden od pomembnih razlogov za smrtnost velikih uharic so srednje napetostni daljnovodi, na katerih jih ob vzletu pobije električna energija. Problem bi lahko rešili že s tem, da bi izolatorje na električnih drogovih obrnili navzdol. Če pa hočemo, da bo varovanje učinkovito, moramo najprej vedeti, kje ta vrsta živi.«

V čem se Gorenjska po pticah razlikuje od drugih pokrajin?

»Gorenjska je bogata po alpskih in gozdnih pticah. Tu živijo v slovenskem in tudi širšem prostoru zelo pomembne vrste, koconoge kure - divji petelin, gozdni jereb, ruševec in belka, večina planinskih orlov v Sloveniji, planinska pevka, planinski vrabec, koconogi čuk in muhar. Gorenjska je tudi glavno življenjsko okolje za izjemno ogroženega triprstega detla. V njegovih duplih kasneje živi tudi mali skovik, ki ja prav tako redek.«

Ste pri popisu ugotavljali tudi številnost ptic?

»Tudi. Ugotavljamo, da so najbolj številčne gozdne vrste ptic – ščinkavec, črnoglavka, menišček in velika sinica.«

Koliko vrst je ogroženih?

»To analizo bi morali šele narediti, a zanesljivo sodijo med najbolj ogrožene triprsti detel, divji petelin, gozdni jereb, velika uharica in mali muhar. Malo bolje gre ruševecu, belki, malemu skoviku, koconogemu čuku in planinskem orlu.«

Koliko na ogroženost vpliva človek s svojim ravnanjem?

»Za kulturno krajino bo največja škoda, ko bo Gorenjska zgubila visokodebelne sadovnjake. Ker so gozdne ptice najbolj številne, je zelo pomembno gospodarjenje z gozdovi. Divji petelin je zelo občutljiv na nemir, na Pokljuki že izginja z obljudenih območij. Obiskovalcem gora priporočamo, da tudi zaradi varstva ptic ne hodijo po brezpotju, ampak le po poteh.«

Ste popisali tudi ptice selivke?

»Ptice delimo na tri vrste: na tiste, ki pri nas živijo in gnezdijo, na ptice, ki pri nas gnezdijo in prezimujejo v toplih krajih (lastovka), ter na tiste, ki priletijo k nam le prezimovat, gnezdijo pa drugje (kormoran). V popis smo zajeli vse ptice, ki gnezdijo na Gorenjskem, med njimi tudi selivke. Le malo ljudi ve, da imamo na Gorenjskem tri vrste lastovk, poleg mestne in kmečke še skalno, ki gnezdi v skalovju.«

Če bi morali izbrati ptico, kot simbol Gorenjske, bi se odločili …

»Odločil bi se za planinsko pevko.«

Za kaj boste uporabili podatke iz popisa?

»Uporabili jih bomo za ornitološki atlas in za izboljšanje našega vedenja o ogroženosti ptic. Veliko podatkov smo zbrali že tedaj, ko smo pripravljali podlage za zavarovanje območij Natura 2000. Gorenjska ima dve območji, zavarovani po ptičji direktivi, eno je Triglavski narodni park in drugo Jelovica, ki smo ju zavarovali predvsem zaradi koconogih kur in alpskih vrst ptic.«

So Gorenjci prijazni do ptic?

»Gorenjci so prijazni, malo manj so le ob velikih naložbah. Da imajo ptice radi, so dokazali tudi na predavanju, ko so ob vprašanju, ali pozimi hranijo ptiče, skoraj vsi dvignili roke. Zanimivo je, da se številni šele ob takšni predstavitvi, kot je bila v Radovljici, ozrejo okrog sebe in ugotovijo, da živijo v zelo lepem okolju, kjer je med drugim tudi veliko različnih vrst ptic.«

Zima se približuje, ljudje bodo spet krmili ptice ...

»Krmljenje je pomembno predvsem kot oblika zbliževanja človeka in ptice. Kdor krmi ptice, tudi sicer z njimi lepo ravna. Čeprav Gorenjci veljajo za varčne, za ptičjo krmo radi dajo.«