Zaradi velikega obiska Term Snovik bodo zunanjemu bazenu v prihodnje dodali še več vodnih površin.

V Snoviku že 350 postelj

V Termah Snovik so zaključili tretjo fazo izgradnje apartmajskega naselja. V juliju tudi blizu dva tisoč kopalcev dnevno.

Snovik – V Termah Snovik so z letošnjo poletno sezono zelo zadovoljni, saj vroče julijsko vreme privablja številne kopalce od blizu in daleč. Zunanje kopalne površine so v teh dneh kar premajhne za vse, ki si želijo osvežitve, saj dnevno zabeležijo okoli 900 obiskovalcev, med vikendi celo blizu dva tisoč.

»Tudi letos smo ponudbo prilagodili predvsem družinam, najmlajšim in seniorjem. Za šolarje smo pripravili poletne tabore, ki so se odlično prijeli, veliko dela imajo naši animatorji, popestili pa smo tudi bazensko ponudbo, saj smo letos kupili vodni trampolin in preprogo za hojo po vodi,« je del poletne ponudbe, ki so jo okrepili tudi s številnimi športnimi in rekreacijskimi dejavnostmi, predstavila Špela Svetina, vodja prodaje in marketinga.

Odlična pa ni le obiskanost zunanjega bazena, temveč tudi apartmajev. V zadnjih tednih so v primerjavi z istim obdobjem lani namreč zabeležili kar za 3,5-kratno povečanje števila nočitev v apartmajskem naselju, ki se je pred dnevi povečalo še za tri objekte, katerih slavnostno odprtje pripravljajo septembra. »V teh dneh zaključujemo še zadnje malenkosti v okviru tretje, zadnje faze izgradnje apartmajskega naselja, ki zdaj skupno obsega osem objektov s 30 sobami in 74 apartmaji oziroma skupno kar 350 ležišči,« je povedal direktor term Ivan Hribar in dodal, da imajo, kljub komaj končani in zahtevni investiciji, ki so jo v zadnjih treh letih zaključili tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev, v mislih že nekaj novih projektov. Povečati bo potrebno parkirišča, zgraditi večjo restavracijo, dodati manjši hotel s petdesetimi sobami, apartmaje s hodniki povezati z bazenskim kopleksom, obogatiti wellness ponudbo, zgraditi še en bazen idr. Zamisli ne zmanjka, a hiteli ne bodo, saj želijo ponuditi kakovostne storitve, poudarjajo v Termah Snovik, ki jih v zadnjem obdobju obišče že več kot 60 odstotkov tujih gostov.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 8. junij 2016 / 10:38

Praznik na Zlatem polju

Kranj – V Krajevni skupnosti Zlato polje te dni praznujejo praznik, 52-letnico obstoja. Veseli so, ker so letos dobili nov prometni režim na nekaterih ulicah, kjer nimajo pločnikov, zato bo enosmer...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...