Pri deviznem varčevanju močno prevladuje varčevanje v evrih.

Večina denarja še v bankah

Pretežni del finančnega premoženja prebivalstva še vedno predstavljajo vloge v bankah, vendar se njihov delež zmanjšuje, krepijo se naložbe v vzajemne sklade ter v življenjsko in dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kranj – 31. oktober, svetovni dan varčevanja, ki se je v Sloveniji iz komercialnih razlogov »razvlekel« na ves mesec, je tudi priložnost za razmišljanje o varčevanju. Kako se spreminjajo varčevalne oblike, dobro kaže že sestava finančnega premoženja prebivalstva. Po podatkih Banke Slovenije je prebivalstvo ob koncu lanskega leta imelo 4.117 milijard tolarjev finančnega premoženja (brez nepremičnin), od tega 2.418 milijard v bankah, 817 milijard v delnicah in obveznicah, 331,9 milijarde v vzajemnih skladih, 81,5 milijarde v naložbah v tujini, 326,2 milijarde v življenjskih zavarovanjih in 141,9 milijarde v dodatnem pokojninskem zavarovanju. Pretežni del premoženja torej še vedno predstavljajo vloge v bankah, vendar se njihov delež zmanjšuje, od konca leta 2000 do konca lanskega leta se je zmanjšal z 72,7 na 58,7 odstotka. Podobno velja tudi za drugo najpomembnejšo obliko varčevanja, to je za naložbe v domače delnice in obveznice, njihov delež v celotnem premoženju se je v tem obdobju znižal s 26,7 na 19,9 odstotka. Pomen drugih, alternativnih oblik varčevanja (premoženja) se povečuje. Delež vzajemnih skladov v celotnem finančnem premoženju prebivalstva se je v zadnjih petih letih zvišal z 0,6 na 8,1 odstotka, naložbe v tujino z 0,1 na 2 odstotka, vlaganja v življenjska zavarovanja s 5 na 7,9 odstotka in v dodatno pokojninsko zavarovanje z 0,2 na 3,4 odstotka.

Najbolj varno je v bankah

Varčevanje v bankah in hranilnicah je med vsemi oblikami varčevanja najbolj varno in povezano z najmanjšim tveganjem, saj po zakonu o bančništvu za bančne vloge velja jamstvo do višine 5,1 milijona tolarjev. Koliko pa je donosno? Za kratkoročne tolarske vezave (do enega leta) se nespremenljiva letna obrestna mera odvisno od trajanja vezave in zneska giblje od 2,25 do 3,60 odstotka, za dolgoročne (nad enim letom) pa od 2,35 do 4 odstotke. Pri kratkoročni vezavi evrov je nespremenljiva obrestna mera od 1,75 do 3,3 odstotka in za dolgoročne od 2,30 do 3,75 odstotka. Dejanska donosnost je nižja, saj so obresti od lani naprej obdavčene.

V Gorenjski banki imajo občani več kot polovico vseh prihrankov v tolarjih. V obdobju pred uvedbo evra se tolarska sredstva še povečujejo, medtem ko pri tuji valuti ne opažajo kakršnihkoli drugačnih gibanj kot v preteklih letih, kar je razumljivo, saj bo banka z novim letom tolarje po že znanem tečaju 239,64 tolarja za evro zamenjala v evre. Med privarčevanimi sredstvi v tuji valuti enako kot v preteklih letih prevladuje varčevanje v evrih, tega je več kot devet desetin, med drugimi pa je največ varčevanja v ameriških dolarjih, švicarskih frankih in angleških funtih. Kar zadeva ročnost, prevladuje kratkoročno varčevanje (do enega leta), pri dolgoročnem (nad eno leto) pa postaja ponovno zanimivo preudarno varčevanje z mesečnimi vplačili in možnostjo, da varčevalci kadarkoli po enem letu varčevanja prekinejo varčevanje z odpovednim rokom 91 dni. V zadnjih mesecih pred uvedbo evra se bodo obrestne mere za varčevanje v tolarjih in v evrih približale oz. izenačile, pri tem pa višine ni mogoče zanesljivo napovedati, saj bo odvisna od gibanja obrestnih mer na evropskem trgu in od Evropske centralne banke. Po napovedih namerava banka ključno obrestno mero do konca leta še enkrat povečati, to pa bo lahko osnova za nadaljnje povečanje obrestnih mer v slovenskih bankah.

Podobno ugotavljajo tudi v Abanki, večina varčuje v domači valuti, skoraj 89 odstotkov vseh varčevanj v devizah pa predstavlja varčevanje v evrih. Prevladujejo kratkoročna varčevanja, pri teh devizna po vrednosti presegajo tolarska, pri dolgoročnih pa je več tolarskih. Obrestne mere za tolarske in devizne depozite še niso izenačene, vendar pa so letos obrestne mere za evro depozite zaradi posebne ponudbe v oktobru prvič nad tolarskimi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 28. maj 2022 / 09:27

Novi podatki o pogrešanem Kranjčanu

Kranj – Gorenjski policisti so sporočili nove okoliščine o 48-letnem Kranjčanu Igorju Sajovicu, ki ga pogrešajo že od 15. maja. Tega dne so ga opazili okoli 12. ure, ko je zapuščal stanovanjski blo...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sreda, 20. april 2016 / 21:24

V Aleji novinec Jože Rant

V Aleji zaslužnih Ločanov je ob 120. obletnici rojstva kot enajsti svoj doprsni kip dobil pionir modernega slovenskega zobozdravstva prof. dr. Jože Rant z Godešiča.

Naklo / sreda, 20. april 2016 / 21:21

Dan odprtih vrat Biotehniškega centra Naklo

Strahinj – Biotehniški center (BC) Naklo ta četrtek vabi na Dan odprtih vrat z različnimi brezplačnimi dejavnostmi in predavanji. Od 14. do 19. ure bodo pripravili stojnice z degustacijami, svetova...

Šenčur / sreda, 20. april 2016 / 21:21

Zvezde ponovno na šenčurskem (nebu) odru

Šenčur – Predstava Zvezde, ki jo je gledališka skupina Kulturnega društva Osnovne šole Šenčur na odru doma krajanov premierno uprizorila 1. aprila, bo v okviru dogajanj ob občinskem prazniku ponovn...

Kamnik / sreda, 20. april 2016 / 21:20

Podhod bo dobil nove poslikave

Kamnik – Občina Kamnik in Osnovna šola Frana Albrehta sta v teh dneh na pobudo staršev pristopili k prenovi podhoda na Šolski ulici, ki je hkrati tudi šolska pot. Podhod so do nedavnega krasili naj...

Kultura / sreda, 20. april 2016 / 21:19

Fotografski Tujec sreča tujca

Kamnik – V Domu kulture Kamnik bo danes, v sredo, 20. aprila, ob 20. uri odprtje fotografske razstave Klare Galičič in Tiine Kemppinen z naslovom Tujec sreča tujca. Na razstavi bodo predstavljena d...