Vodo bi uporabljali tudi za gašenje
Akumulacijski bazen na Pokljuki, iz katerega črpajo vodo za izdelavo umetnega snega, bodo poskušali legalizirati kot zalogovnik požarne vode.
Rudno polje – Za zbiralnik vode, ki so ga zgradili v sklopu ureditve biatlonskega centra na Pokljuki, pristojnim še vedno ni uspelo dobiti okoljevarstvenega soglasja. Po sedaj veljavnem gradbenem dovoljenju bi moral biti namreč trikrat manjši, kot so ga dejansko zgradili. Zato pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS) pripravljajo novo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za bazen kot zalogovnik požarne vode, kar bi jim omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja za zbiralnik v sedanjem obsegu. Prizadevanja smučarske zveze podpirajo tudi pri Gasilski zvezi (GZ) Bled-Bohinj, je poudaril namestnik predsednika zveze Jakob Por, za okoljevarstvenike pa je bazen v tem obsegu, četudi bi vodo iz njega uporabljali za gašenje, nesprejemljiv.
»Računamo, da nam bo okoljevarstveno soglasje uspelo dobiti, saj bazen predstavlja edino zalogo požarne vode na tem območju Pokljuke,« je poudaril poslovni direktor SZS Andraž Kopač in dodal, da bi bazen v ta namen lahko uporabljali vse leto, medtem ko ga za zasneževanje potrebujejo približno mesec dni na leto. Če bi morali zbiralnik zmanjšati na velikost, kot je določena v gradbenem dovoljenju, bi imeli po Kopačevih besedah velike težave z zagotavljanjem zadostne količine snega na začetku sezone. »Vodo bi potem morali na Pokljuko dovažati, kar bi pomenilo še večje obremenitve okolja,« je opozoril. Njihova prizadevanja, da bi bazen legalizirali kot zalogovnik požarne vode, so podprli tudi v GZ Bled-Bohinj. »Doslej je bilo za to slabo poskrbljeno. Ob požaru na Komarči smo morali vodo zajemati iz Bohinjskega jezera in Triglavskih jezer, a se je pri tem pojavila težava, ker so se mikroorganizmi prenašali iz ene vode v drugo,« je pojasnil Por. Zbiralnik vode na Rudnem polju se jim zdi zato nadvse primeren, saj je v bližini tudi prostor za pristajanje helikopterja. »To bi še dodatno povečalo obremenitve s hrupom,« pa ostaja neomajen predsednik mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria green Vojko Bernard. Vztraja, da je bazen kot črno gradnjo treba zasuti. »To je narodni park in se mu morajo ljudje prilagajati, ne pa da se park prilagaja ljudem,« je še pribil.