Zbornica pričakuje več posluha države

Letošnji proračun za kmetijstvo je nizek, vendar je uspeh, da je ostal vsaj na isti ravni, ocenjuje predsednik KGZS Ciril Smrkolj.

Ljubljana - Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je pred božično novoletnimi prazniki predstavilo pregled dela v lanskem letu. Zbornica je lani izvedla skoraj 1200 postopkov preverjanja in nacionalnih potrjevanj poklicnih kvalifikacij, poleg številnih predavanj je bilo izvedenih okrog 143 tisoč osebnih svetovanj.

Veliko svojega dela so svetovalci KGZS namenili pomoči članom pri pripravi razpisnih dokumentacij in vlog. V minulem letu je bilo precej težav na področju navzkrižne skladnosti. Zato so svetovalci v letu 2009 opravili preglede na 3075 kmetijah, kjer so opravili svetovalne preglede kmetij s področja navzkrižne skladnosti. KGZS je bila v letu 2009 pobudnica za začetek projekta sheme šolskega sadja. Prav tako KGZS skupaj s svojimi zavodi zaposluje skoraj štiristo strokovnjakov na področju živinoreje. Problemi rejcev, s katerimi se soočajo svetovalci pri delu na terenu, so predvsem pokrivanje stroškov prireje. Številni rejci zato že opuščajo svojo dejavnost.

KGZS je na letni ravni pripravila osemdeset pritožb in pet vzorcev pritožb, med katerimi so omenili vzorec pritožbe zoper negativne odločbe za OMD zaradi namenske kršitve. Zbornični pravniki so članom KGZS dali več kot sto pisnih in štiristo ustnih svetovanj. KGZS je bila v letu 2009 aktivna na številnih sejmih doma in v tujini. Med najpomembnejšimi prireditvami, ki jih je organizirala KGZS v letu 2009, sta Podeželje v mestu, katere namen je potrošnikom približati ponudbo slovenskih kmetij, in Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer svetovalci KGZS že dvajset let ocenjujejo kvaliteto kmetijskih izdelkov in svetujejo izboljšave.

»V zbornici ugotavljamo, da sedanja vlada nima drugačnih pristopov do kmetijstva kot prejšnja. Proračun za leto 2010 namenja nizko vsoto za kmetijstvo, vendar je uspeh že to, da nam ga je uspelo vsaj ohraniti v dosedanjem obsegu,« je dejal predsednik KGZS Ciril Smrkolj. Po njegovem mnenju je problematično zlasti, ker vlada ne odpira dialoga za razpravo o nastalih razmerah v slovenskem kmetijstvu. Zbornica ni med vabljenimi zastopnicami pri dialogu z vlado, kar je problematično, saj zastopa interese kmetov kot fizičnih oseb. Zato si na KGZS želijo, da se državni zbor in vlada začneta bolj odprto pogovarjati o spremembah zakonodaje v kmetijstvu ter pri tem upoštevata tudi mnenje KGZS kot nevladne organizacije. Velik problem je socialni položaj zlasti starejših kmetov, ki prejemajo izjemno nizke pokojnine in si tudi težko zagotovijo oskrbo v domu za ostarele. »Ni primernega sistema socialne varnosti teh ljudi, ki so štirideset, petdeset ali celo šestdeset let zagotavljali prehransko oskrbo v Sloveniji,« je kritično izpostavil Smrkolj.

Igor Hrovatič, direktor KGZS, je poudaril, da je KGZS pripravila pripombe za več kot štirideset zakonodajnih dokumentov. Če se KGZS ne bi pravočasno odzvala na posamezne predloge dokumentov, bi bili ti še veliko slabše pripravljeni za kmeta. Hrovatič je še opozoril na razvojno usmerjenost Kmetijsko svetovalne službe KGZS. Kmetijski svetovalci so pripravili več kot petdeset odstotkov vlog prve osi v programu za razvoj podeželja. Več kot devetdeset odstotkov vseh vlog na prvi osi za mlade prevzemnike kmetij je pripravila prav svetovalna služba, sicer pa zbornica načrtuje še dodatno okrepiti svetovanje na kmetijah.

Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je ob koncu še dejal, da so programi dela KGZS in vseh območnih zavodov za leto 2010 že usklajeni ter formalno potrjeni s strani organov zbornice. Oddani so že bili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Pričakujemo, da je pravočasna oddaja programa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vladi prispevala tudi k pravočasni obravnavi in hitrejšemu pritoku sredstev,« je zaključil Smrkolj.