Hablate španjolsko?

Ali kako na dokaj mlahav, pa vseeno prisrčen način spraviti slovensko dekle v smeh na prejemu ob španskem dnevu državnosti, ki ga je minuli teden pripravila španska veleposlanica.

Pogovor je bil sicer za naključnega poslušalca nesmiseln, v resnici pa je fant navezoval stik. Ni mu šlo ravno najbolje. On je njo ogovarjal po špansko, ona je smeje odgovarjala s kretnjami in napol v slovenščini, poskusila celo z angleščino.

»Govorite špansko?«

»Ne.«

»Govorite špansko??«

»Ja, ne.«

»Slovenka?«

»Ja.«

»Pa ne govorite špansko?«

»Ja, ne. Govorite vi angleško?«

»Ne.«

»Nemško?«

»Aaaaa. Nemka?«

Dekletova potrpežljivost je bila vidno načeta. S pogledom je begala po dvorani in iskala izgovor, saj je bilo več kot očitno, da tokratni pogovor jezikovno ostaja ujet v kretnjah. Ko se je končno z nasmehom na ustnicah rešila svojega nesojenega španskega osvajalca in mislila, da je najhuje mimo, se je zopet pojavil. Tokrat v družbi svojih prijateljev. Približal se ji je z velikim nasmehom in v rokah nosil kos pršuta. Porinil ji ga je v roke in ji na precej glasen način – kolikor se to s kretnjami podkrepljenimi s španščino da, razložil, da ga mora pokusiti. Mlade španske študentke v bližini so se skoraj zadušile s hihitanjem, ko so gledale prizor, ki ni obetal nobene ljubezenske romance, prej dekletov pobeg s prizorišča. Španca je še zanimalo, če je dekle že pokusilo njihovo vino, ker to pa da je sploh fenomenalno. Poskušal je še naprej in razlagal nekaj o tem, da se naše vino skrije pred njihovim. Pridružili so se mu še prijatelji in veselo 'hablanje' bi se nadaljevalo v nedogled, ko bi iz sosednje sobe ne zadišala paelja. Čeprav je imela polna usta pršuta in s kretnjami nakazovala 'O.K.', se je dekle nadebudnemu trubadurju komajda umaknila.

Namreč na Ljubljanskem gradu je v sredo 11. oktobra, veleposlanica Španije Carmen Fontes Munoz v Stanovski dvorani priredila sprejem ob praznovanju dneva državnosti. Sprejem je bil prisrčen, udeležilo se ga je kar nekaj znanih obrazov iz sveta slovenske politike in gospodarstva, nekateri veleposlaniki v Sloveniji.

Pred velikansko ponvijo s paeljo, špansko riževo jedjo z ribami in mesom, ki je bila včasih jed revnih ribičev, danes pa znana specialiteta v različici s kuhanimi sestavinami, se je sicer delala vrsta, vendar večine ni navdušila. Med povabljenimi smo opazili tudi človeka, ki se na hrano in vino zelo dobro razume, Tomaža Sršena, ki se je pridružil mnenju tistih, da paelja na žalost ni okusna, vino pa pohvalil. So pa zato marsikoga razveselili številni različni okusi hladnih prigrizkov, dober pršut ter prijetno špansko 'hablanje', ki ga je bilo tokrat slišati v precejšni meri.