O ljubezni pri devetdesetih

Žalostne kurbe mojega življenja je naslov najnovejšega romana velikega Gabriela Garcie Marqueza, ki je komaj leto po izidu izvirnika te dni izšel pri založbi Učila International.

Novi roman enega največjih še živečih literatov, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcie Marqueza, je bil tako v krogih literarnih kritikov kot pri bralcih bržkone eden najbolj pričakovanih romanov zadnjega desetletja. Medtem ko so vsi pričakovali nadaljevanje prvega dela njegove avtobiografije Živim, da pripovedujem iz leta 2002, se je po enajstih letih od izida zadnjega romana O ljubezni in drugih demonih lani predstavil z romanom Žalostne kurbe mojega življenja, hkrati značilnim zanj, a vendarle tako drugačnim od njegovih prejšnjih del, s katerimi se je zapisal v vrh svetovne književnosti. Z romani, kot so Ljubezen v času kolere, Sto let samote, Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal ..., s katerimi je nizal velike naklade in zanje prejemal številne nagrade, leta 1982 tudi Nobelovo nagrado za književnost, je postal nesmrten, stroka ga šteje tudi za utemeljitelja tako imenovanega magičnega realizma.

V primerjavi z njegovimi prejšnjimi obsežnimi romani ima njegov najnovejši Žalostne kurbe mojega življenja komaj dobrih 100 strani. S stavkom: »Tisto leto, ko sem dopolnil devetdeset let, sem si zaželel podariti noč strastne ljubezni z deviškim dekletom,« se mogoče v nekoliko perverznem tonu začne izpoved neimenovanega devetdesetletnika, veterana mestnega predela rdečih luči, nekoliko staromodnega novinarja, ki si pri devetdesetih zaželi spati z devico. Lastnica bordela mu to omogoči in človek, ki nikoli ni spal z žensko, ne da bi ji plačal, šele v pozni starosti spozna, kaj je prava ljubezen. Za Marqueza nekoliko netipičen roman, hvalnica pozni starosti, je vendarle postavljen v tipično atmosfero latinsko-ameriškega okolja, romantičnega mačizma in subtilnega eroticizma. Starec, ki pravzaprav čaka na smrt, se zaljubi. »Jezik je na prvi pogled enostaven in preprost, pa vendarle tako marquezovski z njegovimi značilnimi tehničnimi in vsebinskimi prijemi,« razmišlja prevajalka Veronika Rot, urednica Branka Fišer pa dodaja, da bodo prihodnje leto, ko bo pisatelj praznoval 80-letnico, izdali še dva ponatisa, prvi del njegove avtobiografije in roman Sto let samote, medtem ko je Ljubezen v času kolere letos že izšla.