Gabriel Garcia Marquez

O ljubezni pri devetdesetih

Žalostne kurbe mojega življenja je naslov najnovejšega romana velikega Gabriela Garcie Marqueza, ki je komaj leto po izidu izvirnika te dni izšel pri založbi Učila International.

Novi roman enega največjih še živečih literatov, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcie Marqueza, je bil tako v krogih literarnih kritikov kot pri bralcih bržkone eden najbolj pričakovanih romanov zadnjega desetletja. Medtem ko so vsi pričakovali nadaljevanje prvega dela njegove avtobiografije Živim, da pripovedujem iz leta 2002, se je po enajstih letih od izida zadnjega romana O ljubezni in drugih demonih lani predstavil z romanom Žalostne kurbe mojega življenja, hkrati značilnim zanj, a vendarle tako drugačnim od njegovih prejšnjih del, s katerimi se je zapisal v vrh svetovne književnosti. Z romani, kot so Ljubezen v času kolere, Sto let samote, Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal ..., s katerimi je nizal velike naklade in zanje prejemal številne nagrade, leta 1982 tudi Nobelovo nagrado za književnost, je postal nesmrten, stroka ga šteje tudi za utemeljitelja tako imenovanega magičnega realizma.

V primerjavi z njegovimi prejšnjimi obsežnimi romani ima njegov najnovejši Žalostne kurbe mojega življenja komaj dobrih 100 strani. S stavkom: »Tisto leto, ko sem dopolnil devetdeset let, sem si zaželel podariti noč strastne ljubezni z deviškim dekletom,« se mogoče v nekoliko perverznem tonu začne izpoved neimenovanega devetdesetletnika, veterana mestnega predela rdečih luči, nekoliko staromodnega novinarja, ki si pri devetdesetih zaželi spati z devico. Lastnica bordela mu to omogoči in človek, ki nikoli ni spal z žensko, ne da bi ji plačal, šele v pozni starosti spozna, kaj je prava ljubezen. Za Marqueza nekoliko netipičen roman, hvalnica pozni starosti, je vendarle postavljen v tipično atmosfero latinsko-ameriškega okolja, romantičnega mačizma in subtilnega eroticizma. Starec, ki pravzaprav čaka na smrt, se zaljubi. »Jezik je na prvi pogled enostaven in preprost, pa vendarle tako marquezovski z njegovimi značilnimi tehničnimi in vsebinskimi prijemi,« razmišlja prevajalka Veronika Rot, urednica Branka Fišer pa dodaja, da bodo prihodnje leto, ko bo pisatelj praznoval 80-letnico, izdali še dva ponatisa, prvi del njegove avtobiografije in roman Sto let samote, medtem ko je Ljubezen v času kolere letos že izšla.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / nedelja, 30. december 2018 / 14:32

Novo pri družinskih prejemkih

S prvim januarjem bodo stopile v veljavo spremembe pri družinskih prejemkih in državnih štipendijah.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:56

Peti v narečju je težko

V Škofji Loki bo v petek že 15. Večer slovenskih viž v narečju. Direktor Radia Sora Marjan Potočnik nam je zaupal, kaj festival prinaša, kako je z leti presegel prvotne okvire pa tudi zakaj bo dal za...

GG Plus / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:50

Nima vsaka župnija otoka

»Delo, ki ga opravljam tu, na Blejskem otoku, opravljam z vero in Božjo pomočjo v slavo Boga, v čast Materi Božji, kraljici na jezeru, in v blagor ljudi,« je jasen blejski župnik dr. Janez Ferkolj, ki...

GG Plus / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:50

Majhni šoli, dragoceni za domača kraja

Dvakrat letno se srečajo učenci in učitelji dveh majhnih šol: podružnične v Kokri in ljudske v Selah na avstrijskem Koroškem. Prva ima deset, druga triindvajset učencev, obe pa sta neprecenljivi za ži...

Kranj / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:11

Razveselili so se novih knjig

Ob zaključku dobrodelne akcije Podarimo knjige so se v Centru Korak razveselili darila pa tudi obiska in sodelovanja, ki vsem veliko pomeni.

Preddvor / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:05

Pohod po Stari tovorni poti

Prejšnjo soboto je bil pohod po Stari tovorni poti, po kateri so nekdaj na Koroško tovorili sol in železo.