Gabriel Garcia Marquez

O ljubezni pri devetdesetih

Žalostne kurbe mojega življenja je naslov najnovejšega romana velikega Gabriela Garcie Marqueza, ki je komaj leto po izidu izvirnika te dni izšel pri založbi Učila International.

Novi roman enega največjih še živečih literatov, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcie Marqueza, je bil tako v krogih literarnih kritikov kot pri bralcih bržkone eden najbolj pričakovanih romanov zadnjega desetletja. Medtem ko so vsi pričakovali nadaljevanje prvega dela njegove avtobiografije Živim, da pripovedujem iz leta 2002, se je po enajstih letih od izida zadnjega romana O ljubezni in drugih demonih lani predstavil z romanom Žalostne kurbe mojega življenja, hkrati značilnim zanj, a vendarle tako drugačnim od njegovih prejšnjih del, s katerimi se je zapisal v vrh svetovne književnosti. Z romani, kot so Ljubezen v času kolere, Sto let samote, Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal ..., s katerimi je nizal velike naklade in zanje prejemal številne nagrade, leta 1982 tudi Nobelovo nagrado za književnost, je postal nesmrten, stroka ga šteje tudi za utemeljitelja tako imenovanega magičnega realizma.

V primerjavi z njegovimi prejšnjimi obsežnimi romani ima njegov najnovejši Žalostne kurbe mojega življenja komaj dobrih 100 strani. S stavkom: »Tisto leto, ko sem dopolnil devetdeset let, sem si zaželel podariti noč strastne ljubezni z deviškim dekletom,« se mogoče v nekoliko perverznem tonu začne izpoved neimenovanega devetdesetletnika, veterana mestnega predela rdečih luči, nekoliko staromodnega novinarja, ki si pri devetdesetih zaželi spati z devico. Lastnica bordela mu to omogoči in človek, ki nikoli ni spal z žensko, ne da bi ji plačal, šele v pozni starosti spozna, kaj je prava ljubezen. Za Marqueza nekoliko netipičen roman, hvalnica pozni starosti, je vendarle postavljen v tipično atmosfero latinsko-ameriškega okolja, romantičnega mačizma in subtilnega eroticizma. Starec, ki pravzaprav čaka na smrt, se zaljubi. »Jezik je na prvi pogled enostaven in preprost, pa vendarle tako marquezovski z njegovimi značilnimi tehničnimi in vsebinskimi prijemi,« razmišlja prevajalka Veronika Rot, urednica Branka Fišer pa dodaja, da bodo prihodnje leto, ko bo pisatelj praznoval 80-letnico, izdali še dva ponatisa, prvi del njegove avtobiografije in roman Sto let samote, medtem ko je Ljubezen v času kolere letos že izšla.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 23. december 2013 / 16:09

Luknja – bančna, »stresna«, politična ...

»Bančna luknja« ni iluzija ne privid, je hipotetično stanje, razsežnosti pa so ohlapne, raztegljive, prožne. Zagotovo ni »črna luknja«, ki v vesolju domnevno posrka »vse«, od daleč in bliz...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...