Gabriel Garcia Marquez

O ljubezni pri devetdesetih

Žalostne kurbe mojega življenja je naslov najnovejšega romana velikega Gabriela Garcie Marqueza, ki je komaj leto po izidu izvirnika te dni izšel pri založbi Učila International.

Novi roman enega največjih še živečih literatov, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcie Marqueza, je bil tako v krogih literarnih kritikov kot pri bralcih bržkone eden najbolj pričakovanih romanov zadnjega desetletja. Medtem ko so vsi pričakovali nadaljevanje prvega dela njegove avtobiografije Živim, da pripovedujem iz leta 2002, se je po enajstih letih od izida zadnjega romana O ljubezni in drugih demonih lani predstavil z romanom Žalostne kurbe mojega življenja, hkrati značilnim zanj, a vendarle tako drugačnim od njegovih prejšnjih del, s katerimi se je zapisal v vrh svetovne književnosti. Z romani, kot so Ljubezen v času kolere, Sto let samote, Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal ..., s katerimi je nizal velike naklade in zanje prejemal številne nagrade, leta 1982 tudi Nobelovo nagrado za književnost, je postal nesmrten, stroka ga šteje tudi za utemeljitelja tako imenovanega magičnega realizma.

V primerjavi z njegovimi prejšnjimi obsežnimi romani ima njegov najnovejši Žalostne kurbe mojega življenja komaj dobrih 100 strani. S stavkom: »Tisto leto, ko sem dopolnil devetdeset let, sem si zaželel podariti noč strastne ljubezni z deviškim dekletom,« se mogoče v nekoliko perverznem tonu začne izpoved neimenovanega devetdesetletnika, veterana mestnega predela rdečih luči, nekoliko staromodnega novinarja, ki si pri devetdesetih zaželi spati z devico. Lastnica bordela mu to omogoči in človek, ki nikoli ni spal z žensko, ne da bi ji plačal, šele v pozni starosti spozna, kaj je prava ljubezen. Za Marqueza nekoliko netipičen roman, hvalnica pozni starosti, je vendarle postavljen v tipično atmosfero latinsko-ameriškega okolja, romantičnega mačizma in subtilnega eroticizma. Starec, ki pravzaprav čaka na smrt, se zaljubi. »Jezik je na prvi pogled enostaven in preprost, pa vendarle tako marquezovski z njegovimi značilnimi tehničnimi in vsebinskimi prijemi,« razmišlja prevajalka Veronika Rot, urednica Branka Fišer pa dodaja, da bodo prihodnje leto, ko bo pisatelj praznoval 80-letnico, izdali še dva ponatisa, prvi del njegove avtobiografije in roman Sto let samote, medtem ko je Ljubezen v času kolere letos že izšla.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 13. maj 2014 / 13:07

Referendum o arhivih

V nedeljo, 8. junija, bo potekal zakonodajni referendum o arhivih. Natančneje, glasovali bomo o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter...

Objavljeno na isti dan


Gorenja vas-Poljane / / 07:00

Nadaljevanje urejanja panoramske ceste

Gorenja vas - V sklopu rekonstrukcije drugega odseka panoramske ceste Avhež – stara šola (prvi del je bil urejen lani) bodo na 150 metrih urejeni cesta, pločniki in javna razsvet...

Cerklje na Gorenjskem / / 07:00

Konec smučarske sezone na Krvavcu

Krvavec - V soboto, 1. maja, se je na Krvavcu končala smučarska sezona. V dolini so bile zadnje aprilske dni prav poletne temperature, na Krvavcu pa so v soboto še smučali. Letoš...

Bled / / 07:00

Doživetje za vso družino

Pustolovski park Bled, ki ga bodo odprli ta konec tedna, sestavlja pet različnih avanturističnih poti s 65 različnimi plezalnimi elementi.

Zanimivosti / / 07:00

Hudomušnost in dobrovoljnost pri stotih

Jesenice - V jeseniški občini so v zadnjih mesecih kar tri občanke praznovale stoti rojstni dan. Nazadnje je 23. aprila ta visoki jubilej dočakala Angela Intihar s Slovens...

Kranj / / 07:00

Pahor: Ko je najtežje, smo najboljši

Lep praznični dan je na prvomajska prizorišča privabil več tisoč ljudi. Na Joštu so praznik dela praznovali že šestintridesetič, tokrat s slavnostnim govornikom: predsednikom vlade Borutom Pahorjem.