Vlasto Kopač

Besedilo: M. N.
nedelja, 1. januar 2006 / 05:00

Arhitekt, grafik, planinec in dvojni dachauski trpin

Na dan upora proti okupatorju, 27. aprila 2006, je v Ljubljani umrl Vlasto Kopač, eden najbolj upornih in odpornih Slovencev 20. stoletja, po stroki arhitekt in grafik. Rodil se je 3. junija 1913 v Novi vasi (zdaj del Žirov). Arhitekturo je študiral pri mojstru Jožetu Plečniku in postal njegov sodelavec pri projektiranju ljubljanskih Žal. Že pred vojno je postal levičar, risal narodnoobrambne razglednice, med njimi tisto, na kateri se Hitler s Karavank in Mussolini z rapalske meje grozeče stegujeta po slovenskih deželah. Med vojno je delal v grafični tehniki OF; med drugimi je bila njegova mojstrovina ček za milijon lir, ki so ga uspešno vnovčili, dogodek pa je odmeval po vsej Italiji. Nato je moral sredi svojega življenja prestati kar dvojne dachauske muke: najprej v letih 1944-45 internacijo v koncentracijskem taborišču Dachau na Bavarskem, potem pa v letih 1947-52 še dachauske procese in zapore v Ljubljani. Od obeh se je pozdravil v planinah, v svojih Grintovcih, kamor je kot alpinist in gorski reševalec zahajal že pred vojno. Ko je bil direktor ljubljanskega zavoda za spomeniško varstvo, se je uspešno zavzel za rešitev arhitekturne in etnografske dediščine Velike planine. V mesecih pred smrtjo je zbral gradivo za knjigo Iveri z Grintovcev, a njenega izida poleti 2006 ni več dočakal.