Slovenski jezik slovenskemu narodu

Besedilo: Igor Kavčič
nedelja, 1. januar 2006 / 05:00

Pred 250 leti se je rodil dramatik, zgodovinar, arhivar, knjižničar, šolski nadzornik, pesnik, prevajalec in skladatelj Anton Tomaž Linhart.

Anton Tomaž Linhart in Wolfgang Amadeus Mozart sta bila rojena istega leta 1756, prvi v Radovljici, drugi v Salzburgu. Oba v isti državi habsburške monarhije, v času vladavine Marije Terezije. Tri leta za njima se je rodil Napoleon Bonaparte, leto kasneje še filozof Georg Wilhelm Friedrich Hegel in Ludwig van Beethoven. Veliki ljudje velikih časov. Anton Tomaž Linhart se je rodil 11. decembra 1756, slovenski materi Tereziji Kunstelj (rojena 1726), vdovi po Jožefu Mertlu, in očetu Venceslavu Linhartu, v Radovljico priseljenemu Čehu. Oče je bil rojen okrog leta 1720 v južnomoravskem mestecu Ivančice in je bil meščanskega porekla, po poklicu nogavičar, v Radovljico pa naj bi prišel po službeni dolžnosti. Anton Tomaž je bil najstarejši otrok in je imel dva mlajša brata in sestro, po materini smrti, bilo mu je komaj deset let, pa se je oče znova poročil z Ljubljančanko Nežo Kapus in tudi z njo imel štiri otroke. Pri enajstih letih je Anton Tomaž odšel v Ljubljano, kjer je obiskoval jezuitsko gimnazijo in bil gojenec jezuitskega kolegija vse do leta 1773, ko je papež Klement XIV. razpustil jezuitski red. Njegov sošolec je bil med drugim tudi Jurij Vega, kasnejši baron, častnik, vojaški pedagog in matematik. V tem času je napisal odo, posvečeno ljubljanskemu škofu Herbersteinu. V letih 1773 do 1776 je obiskoval ljubljanski licej, kjer se je posebej odlikoval pri jezikih, zemljepisu in zgodovini.

Zanimivo je, da je prav leta 1776, ko je Maximillian Klinger v Nemčiji napisal dramo Sturm und Drang, po kateri je gibanje za novo dramatiko in gledališče dobilo svoje ime, namreč viharništvo, Linhart kot novic stopil v Stiški samostan k cistercijancem. Njegovo samostansko ime je bilo Kristjan, tam je spoznal prijatelja Martina Kuralta, s katerim se je dolga leta dopisoval (ohranjena so njegova pisma). Še preden je minilo eno leto, je samostan zapustil in hkrati tudi izstopil iz cistercijanskega reda.

Pri 22 letih je odšel študirat na Dunaj, kjer se je začel močno zanimati za gledališče. Navduševal ga je predvsem Shakespeare, preko uprizoritev njegovih del pa je prišel tudi v stik z viharništvom. Leta 1779 je napisal tragedijo v petih dejanjih v nemščini Miss Jenny Love in jo posvetil Janezu Nepomuku Jakobu grofu Edlingu, ki je tudi omogočil njen natis v Augsburgu, da bi se izognil avstrijski cenzuri. Drama ima letnico 1780, zaradi cenzure pa je ostala neuprizorjena celih 187 let. Šele leta 1967 je v slovenskem prevodu doživela svojo krstno izvedbo v ljubljanski Drami. Leta 1780, ko je umrla Marija Terezija, nasledil pa jo Jožef II., se je Linhart vrnil v Ljubljano. Še konec istega leta je pripravil za tisk almanah Blumen aus Krain. Pesniški zbornik je nastal zato, da bi izobražencem v avstrijski monarhiji predstavil avtorjevo nenemško gorato domovino kot deželo, v kateri tu pa tam med trnjem in osatom tudi še požene cvetka. Napisal je tudi tragedijo o majorju Andreju iz ameriške osvobodilne vojne, ki naj bi jo založil Žiga Zois, a knjiga ni izšla, rokopis pa velja za izgubljenega. Leta 1781 je sodeloval pri oživitvi Academie operosorum in imel govor na prvi seji zametka današnje akademije znanosti in umetnosti. Kot škofijski arhivar se je zaposlil pri ljubljanskem škofu Karlu Janezu Herbersteinu, dve leti kasneje pa je bil zaradi sporov z njim odpuščen. Skoraj je spet odpotoval na Dunaj, a se je premislil. Odkupil je vse neprodane izvode drame Miss Jeny Love in Blumen aus Krain in jih zažgal.

Dobil je službo prokurista na ljubljanskem okrožnem uradu, Kresiji. Leta 1785 je predlagal ustanovitev javne znanstvene knjižnice, kasnejše licejske, danes pa Narodne univerzitetne knjižnice. Začel je snovati ambiciozen načrt, napisati prvo zgodovino Slovencev (Južnih Slovanov) v dveh delih. V nemščini je napisal Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Österreichs. Uspelo mu je napisati dva dela, (izšla sta 1788 in 1791), tretji pa je ostal nedokončan. Leta 1786 je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika, in je bil zadolžen za Gorenjsko. Ob tedanjih devetih podeželskih šolah jih je ustanovil še 27. Leta 1787 se je poročil z dvajsetletno Jožefino Detelo, s katero je imel dve hčeri, Zofijo Antonijo (1788) in Marijo Amalijo (1791). Po njegovi smrti se je družina preselila na Dunaj.

V letu francoske revolucije je bila 28. decembra 1789 v Stanovskem gledališču v Ljubljani uprizorjena Linhartova komedija v dveh dejanjih Županova Micka. Režiral jo je sam in je doživela velik uspeh. Lotil se je pisanja slovenske verzije prevratne francoske veseloigre Le mariage de Figaro ou la folle journee, Piera Augusta Carrona de Beaumarchaisa. Ta veseli dan ali Matiček se ženi je v knjižni obliki izšel z letnico 1790, uprizorjeno pa zaradi cenzur v habsburški monarhiji za Linhartovega življenja še ni bil. Prvič so jo na oder postavili šele v revolucionarnem letu 6. januarja 1848 v Novem mestu.

Po izidu drugega dela poskusa zgodovine je leta 1792 v slovenski jezik prevedel še priročnik dunajskega veterinarja Wolsteina, Bukve od kug inu bolezen goveje živine, tih ovac inu svin. Anton Tomaž Linhart je zaradi možganske kapi nenadoma umrl 14. julija 1795. Po njegovi smrti so na javni dražbi prodali njegovo zapuščino in tri knjige so tako prišle v Zoisovo knjižnico. Od rokopisov je ohranjeno samo gradivo za nadaljevanje poskusa zgodovine.