Donavska kolesarska pot, 9. del

Besedilo: Slavko Zupanc
Kategorija: Rekreacija / torek, 6. avgust 2024 / 21:45

Donavska kolesarska pot od Passaua do Budimpešte je podobno kot nemški del zelo dobro dokumentirana na spletnih straneh in v vodnikih v knjižni obliki, kjer so poleg podrobnih zemljevidov tudi opisi poti, krajev, znamenitosti, podatki o prenočiščih in druge informacije, ki jih kolesarski popotniki potrebujemo na poti. S spletne strani lahko prenesemo datoteke GPX s podatki o poteh in jih namestimo na navigacijske naprave. Tudi table ob poti nas ves čas usmerjajo. Odločiti se moramo le, ali bomo kolesarili po severni poti, to je po levem bregu, ali južni, po desnem bregu reke. Skoraj na celotni trasi je namreč kolesarska pot speljana po obeh bregovih Donave.

Ta del donavske kolesarske poti od Passaua do Budimpešte smo prekolesarili leta 2022. Prvi dan smo se na izhodišče v Passauu pripeljali z dvema kombijema, se namestili v hotel ter se s kolesi odpravili na ogled mesta. Drugi dan smo začeli prvo etapo po najbolj znanem (pretežno avstrijskem) delu kolesarske poti ob Donavi. Na začetku smo nekaj časa kolesarili še po Nemčiji, po levem bregu skozi Obernzell, ki je znan po srednjeveškem gradu. Pri elektrarni Jochenstein, tik pred mejo z Avstrijo, se iz reke Donave dviga velika skala Jochenstein, ki nosi s seboj pridih skrivnostnosti. Po legendi naj bi tam živela morska deklica Isa, sestra slovite Lorelaj.

Prečkali smo mejo z Avstrijo, ne da bi to sploh opazili, in nadaljevali pot po levem bregu reke. Prispeli smo do znamenitega rečnega okljuka v obliki črke S pri kraju Schlögen, kjer smo se z ladjico prepeljali na desni breg. Pot nas je nato vodila mimo hidroelektrarne Aschach, nekoč največje v Evropi, vse do elektrarne pri Ottensheimu, kjer smo čez jez prečkali Donavo. Mimo veslaškega centra, znanega po številnih mednarodnih tekmovanjih, smo prispeli v Ottensheim, kjer se na vzpetini nad Donavo dviga obnovljen srednjeveški grad, ki je v zasebni lasti.

Do Linza, cilja današnje etape, smo nadaljevali po kolesarski poti, speljani ob glavni cesti. Linz, tretje največje mesto v Avstriji z nekaj več kot 200 tisoč prebivalci, je bil v prvem stoletju ustanovljen kot rimska utrdba z imenom Lentia. Srce mesta predstavlja baročni glavni trg, kjer stoji impresiven 20 metrov visok steber Svete Trojice (Dreifaltigkeitssäule) iz belega marmorja, pogovorno znan kot kužni steber. Zgrajen je bil leta 1723 v zahvalo za premagane nesreče in za zaščito pred požari, vojno in kugo. Glavni trg je obdan z zgodovinskimi stavbami, med katerimi izstopa mestna hiša. Posebna znamenitost Linza je tudi katedrala (Mariendom), dokončana leta 1924, znana kot nova katedrala. Z višino 134,8 metra je druga najvišja cerkev v Avstriji.