Razlike med vrstami ustekleničenih vod

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjuje potrošnikom, kakšne so razlike med vrstami ustekleničenih (embaliranih) vod – naravno mineralno, izvirsko in namizno vodo – in na kaj morajo biti pri nakupu vod še posebej pozorni.

Naravna mineralna voda se po fizikalno-kemičnih in organoleptičnih lastnostih jasno razlikuje od drugih vrst pitne vode. Razlikuje se predvsem glede zaščite vodnega vira, vsebnosti mineralnih snovi ter v prisotnosti elementov v sledeh, njena posebnost je tudi izvor, saj je običajno že stoletja ujeta globoko v podzemnih vodonosnikih, ki so zaščiteni pred dotokom padavinskih voda in onesnaženjem. Za večino slovenskih naravnih mineralnih voda je tako značilno, da se že v podzemnih globinah obogatijo z naravno prisotnim ogljikovim dioksidom. Naravnim mineralnim vodam ni dovoljeno ničesar dodajati, dovoljeno je le uvajanje ali ponovno uvajanje ogljikovega dioksida ter popolno ali delno odvzemanje prostega ogljikovega dioksida. Tovrstne vode lahko zaradi posebnih lastnosti, ki izvirajo iz mineralov in elementov, pozitivno vplivajo na zdravje ljudi, na osnovi predhodno izvedenih študij in kliničnih raziskav ponudniki lahko to navedejo tudi na embalaži. Za trženje je treba predhodno pridobiti priznanje pristojnega nacionalnega organa.

Izvirska voda ima izvor v podzemnem vodnem viru, ki je zaščiten pred nevarnostjo onesnaženja. Črpajo jo na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali iz vrtin. Ustrezati mora posebnim mikrobiološkim zahtevam, glede fizikalno-kemijskih lastnosti pa mora izpolnjevati zahteve, kakršne veljajo za pitno vodo. Za trženje ni potrebno priznanje pristojnega nacionalnega organa.

Namizna voda je pripravljena iz pitne, naravne mineralne ali izvirske vode in lahko vsebuje eno ali več dodanih surovin. Izpolnjevati mora mikrobiološke in fizikalno-kemijske zahteve, kakršne veljajo za pitno vodo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 27. december 2013 / 12:06

Voščilo za predsednico

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je ob zadnjih dogodkih v Skupini Helios na predsednico vlade Alenko Bratušek naslovil javno pismo. V njem sprašuje, kaj bo naredila, da...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...