Zoisova zvončica

Besedilo: Jurij Kurillo
Kategorija: GG Plus / nedelja, 4. avgust 2024 / 21:33

Današnja rastlina spada v obsežen rod zvončic (tudi zvončnic), lat. Campanulae, za katere navaja Mala flora Slovenije kar 26 pripadnic. Med njimi zaradi nenavadnega videza izstopa Zoisova zvončica (Campanula zoysii), ki ima venčne liste obrnjene navznoter, ne pa navzven kot njene druge »sestrične«. Njene blazinice s številnimi modrimi (včasih tudi belimi) cvetovi se razraščajo od julija do avgusta po skalnih policah naših Alp, večinoma nad 1500 metri nadmorske višine. Sega tudi v Trnovski gozd. Rastlino je prvi opisal avstrijski botanik Franz Xaver Wulfen (1728–1805), takratna botanična avtoriteta, in jo imenoval po najditelju Karlu Zoisu.

Karel Zois (1756–1799) je bil brat bolj znanega voditelja slovenskega razsvetljenskega kroga, barona Žige Zoisa (1747–1819). Ta je po očetu Michelangelu (1694–1777) z železarsko dejavnostjo podedoval znatno premoženje, ki pa je zaradi švedske konkurence pozneje precej splahnelo. Družina Zois je bila v tistem času lastnica gradu Brdo pri Kranju, kjer sta dala brata urediti lep baročni park. Posadili so ogromno sadnega, tudi eksotičnega drevja (kar 10.688 dreves), Karel pa je tam uredil velik in vzoren botanični vrt. Bil je namreč zelo vnet botanik ter je zato tudi sam po gorskih območjih nabiral divje rastoče rastline, prinašali pa so mu jih tudi drugi nabiralci. Še danes v Arhivu Republike Slovenije hranijo karte takratnega parka Brdo z vrisanim botaničnim vrtom in tudi skrbno sestavljene sezname vključenih rastlin, ki jih je vodil Karel Zois. Po njem ni poimenovana le Zoisova zvončica iz bohinjskih gora, temveč tudi Zoisova vijolica (Viola zoysii) s Stola. Pozneje so po njem imenovali kar ves rod tropskih trav z desetimi vrstami – cojzovka (Zoysia).

Prav bi bilo, da bi današnji obiskovalec grajskega kompleksa Brdo ne videl v njem zgolj nekdanjega protokolarnega objekta predvojnega princa Pavla Karađorđevića in povojnega predsednika Josipa Broza z njunim dvorom, temveč pomemben objekt s kulturno-naravoslovno zgodovino. Na to zgovorno opozarjajo tudi tamkajšnji slikoviti panoji.