Planika
Posebnost naše narave je, da planika raste tudi v soteski Save, imenovani Zarta, blizu Kranja. Na previsnih stenah se je po mnenju geologov »ugnezdila« v ledeni dobi, ko se reka še ni popolnoma zajedla v svojo apnenčasto podlago.
Naša prva zavarovana gorska cvetlica
Planika (Leontopodium alpinum) je zagotovo naša najbolj znana gorska cvetlica. Navsezadnje pa je bila tudi prva zavarovana (1896) z zakonskimi predpisi, po katerih so prepovedani njeno trganje, rezanje, ruvanje, odvzem iz narave in nasploh ogrožanje obstoja zavarovane vrste na njenem naravnem območju razširjenosti. To velja kajpak tudi za vse druge tako zaščitene cvetlice.
Naša gorska roža spada botanično v ogromno družino košarnic ali nebinovk (Asteraceae) z okoli 110 trenutno priznanimi rodovi in 25.000 vrstami. Večina predstavnikov je vednozelenih grmov ali polgrmičkov, vendar so prav tako pogoste tudi korenaste ali gomoljaste trajnice in dvoletnice.
Planika je vsa gosto pokrita z belimi dlakami, tako po cvetu kot listih. Do dvanajst rumenkastih koškov na vrhu stebla sestavlja zunanje ženske in notranje moške cvetove. Obdajajo jih zvezdasto razporejeni ovršni listi. Dosega višino deset centimetrov in raste po kamnitih gorskih tratah in skalnih razpokah, ponekod z množičnimi cvetovi, v Julijskih in Kamniških Alpah, Trnovskem gozdu in na Snežniku. Posebnost naše narave je, da planika raste tudi v soteski Save, imenovani Zarta, blizu Kranja. Na njenih previsnih stenah se je po mnenju geologov »ugnezdila« še v ledeni dobi, ko se reka še ni popolnoma zajedla v svojo apnenčasto podlago.
Oglejmo si, kaj je o tem napisal naravovarstvenik Peter Skoberne v knjigi Zarta ali Zarica. Potopljena lepotica (J. Kurillo, T. Šubic. Zavod RS za varstvo narave. Kranj, 2011): »Za konec predstavitve alpskih predstavnikov smo prihranili še najbolj znano rastlino Zarice – planiko (Leontopodium alpinum). Seveda pa planika ali očnica, kot so ji včasih pravili zaradi očesom podobnih koškov v socvetju, ni znana zaradi Zarice, ampak je res prav nasprotno, Zarica je zaslovela zaradi planike.« Botaničarka Sonja Rozman pa pravi v isti knjigi: »Planika in druge alpske rastline so s potopitvijo balvanov in dvigom gladine izgubile večino življenjskega prostora, povečana vlaga in višje poletne temperature pa jim zmanjšujejo konkurenčnost. Še vedno uspeva v soteski osem rastlin, ki sicer rastejo le na višjih nadmorskih višinah. Planika se je ohranila le še na redkih rastiščih ...«
Lik planike uporablja kot simbol nešteto komercialnih ustanov po vsem svetu, Avstrijci pa so jo upodobili na svojem kovancu za dva centa.