Temni turizem

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 14. julij 2024 / 06:50

Poletje je tu in z njim vrhunec turistične sezone. Ob tem spomnimo, da se poleg doslej običajnih pojavljajo tudi nove vrste turizma. Ena od teh je t. i. temni turizem, ki nas vodi v kraje, povezane s smrtjo in tragedijami …

Splošne značilnosti

Za kaj gre? Temni turizem (tudi temačni, mračni, črni ali žalostni turizem, po angleško Dark Tourism) je bil opredeljen kot turizem, ki vključuje potovanja v kraje, ki so bili zgodovinsko povezani s smrtjo in tragedijo. Vendar ni vsak turist, ki obišče te kraje, »temni turist«. Treba je upoštevati razloge, zaradi katerih pridejo. Glavna privlačnost temnih lokacij je njihova zgodovinska vrednost, in ne njihova povezanost s smrtjo in trpljenjem. »Temni turizem« moramo razumeti metaforično, v smislu »temačnega poglavja zgodovine«. Že od nekdaj obstaja tradicija, da ljudje obiskujejo prizorišča smrti; taka so bila že potovanja iz provinc v Rim, da so si lahko ogledali igre gladiatorjev. Ali pa obiskovanje javnih usmrtitev, ko so ljudi obglavljali ali obešali, in obisk katakomb. Ta praksa je bila akademsko raziskovana šele pred kratkim, vendar vseeno pravijo, da je obiskovanje in zanimanje za takšne kraje v človeški naravi. J. John Lennon, profesor turizma na Glasgow Caledonian Univerzi: »To so pomembni kraji, ki nam veliko povedo, kaj pomeni biti človek, pomembni pa so predvsem zato, ker lahko na njih razumemo hudobije, ki smo jih sposobni.« Temni turizem ima več različic. 1. Holokavst turizem: obisk koncentracijskih taborišč in krajev, kjer so nacisti vse to načrtovali. 2. Turizem hladne vojne in železne zavese: iskanje ostankov Berlinskega zidu in muzejev ob nekdanji železni zavesi. 3. Turizem zaporov in preganjanja: nekdanji zapori KGB (npr. v Litvi), mesta gulaga v Rusiji in številni drugi kraji, kjer so živeli preganjani. 3. Turizem na območju katastrof: mesta vulkanskega uničenja (npr. Pompeji); ta ostanejo dlje časa vidna tudi po nesreči, medtem ko so sledovi številnih drugih naravnih nesreč, kot so poplave, nevihte, požari, potresi itd., pogosto le začasni.

Nekaj primerov

Katere so najbolj znane destinacije temnega turizma? Naštejmo le pet najbolj znanih. 1. Ruševine v Pompejih: Zaradi velike količine pepela, ki je prekril mesto, se je to tako dobro ohranilo, da so posledice vidne še dva tisoč let pozneje. Izbruh, ki je bil tisočkrat močnejši od bombe v Hirošimi, je prinesel veliko opustošenje. 2. Zvezni zapor v Alcatrazu, na otoku nasproti San Francisca: To je nekdanja zloglasna zvezna kazenska enota z največjo varnostjo. Številne njene celice so ostale take, kot so bile pri odprtju. 3. Černobil: Najhujša jedrska nesreča na svetu se je zgodila za zaprtimi vrati železne zavese, 25. in 26. aprila 1986, po eksploziji jedrskega reaktorja v Černobilu. Znanstveniki ocenjujejo, da bo trajajo kakih 20.000 let, da bodo ti kraji spet bivalni. 4. Spomenik in muzej v Auschwitzu: Spominja na največje nemško nacistično koncentracijsko taborišče. Auschwitz je svetovni simbol terorizma in genocida, tu je izgubilo življenje več kot 1,1 milijona moških, žensk in otrok. Služi kot opomnik in orodje izobraževanja, s katerim bi poskušali preprečiti, da bi se taka grozodejstva ponovila. 5. Ground Zero v New Yorku, spomenik in muzej: Spominja na 2977 ljudi, ubitih v terorističnih napadih 11. septembra 2001, in na šest ljudi, ubitih v bombnem napadu World Trade Centra februarja 1993. Tam, kjer sta bili stavbi Dvojčka, sta sedaj spomeniška bazena in muzej z imeni vseh žrtev. In še bi lahko naštevali. Poseben primer so »temna pokopališča«. Obiskovanje pokopališč res ni na vrhu seznama običajnih turistov, a obstajajo tudi takšna, ki jih res velja obiskati: Oljska gora v Jeruzalemu, pokopališče Recoleta v Argentini in Leninov mavzolej v Moskvi. Je tudi indijski Tadž Mahal temno počivališče? Ta razkošni mavzolej pri mestu Agra v Indiji je dal v 17. stoletju zgraditi mogulski šah Džahan za svojo perzijsko ženo Mumtaz Mahal, ki je umrla pri porodu štirinajstega otroka …

Etični vidik temnega turizma

Je obiskovanje krajev smrti in tragedij sploh etično? Pa snemanje selfijev pred pomniki žrtvam? Nedavno so velike polemike in ogorčenje sprožile fotografije vplivnežev na Instagramu, posnete v Černobilu in taborišču Auschwitz. Nekateri naj bi bili oblečeni kot znanstveniki, drugi so bili le v spodnjem perilu. Tovrstni dogodki so spodbudili k oblikovanju seznama vedenj, ki so bila ocenjena kot neprimerna in žaljiva. To so: fotografiranje ljudi v afektu žalosti; smejanje ob ljudeh, ki so žalostni; ravnanje z ljudmi, kot da so muzejski eksponati; dajanje neprimernih pripomb; nošenje neprimernih oblačil; uporaba neprimernega jezika; služenje denarja ob stiskah drugih; splošni znaki nespoštovanja … (Prirejeno po Wikipediji in drugih spletnih virih.)