Še druga interpelacija zoper Stojmenovo Duh
SDS: Ministrica nevestna in zavaja javnost
Poslanska skupina največje opozicijske stranke SDS je v ponedeljek vložila že drugo interpelacijo ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Kot je povedal njihov poslanec Tomaž Lisec, ministrica svoje delo opravlja nevestno in zavaja javnost, za vnovično vložitev interpelacije pa so se odločili na podlagi petih novih dejstev. Računsko sodišče je tako glede nakupa 13.000 računalnikov za 6,5 milijona evrov ugotovilo, da ministrstvo ni opravilo predhodne opredelitve dejanskih potreb in zato ni moglo ustrezno opredeliti tehničnih lastnosti teh računalnikov, tako da nakup ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Ob tem Agencija RS za varstvo konkurence AVK podjetja Lancom, Unistar, Gambit Trade in Acord-92 sumi nedovoljenega dogovarjanja o cenah in usklajenega ravnanja pri oddaji ponudb. Kot tretje: poročilo Evropske komisije o stanju digitalnega desetletja za leto 2024 je pokazalo, da je Slovenija na večini področij nazadovala. Interpelacijo je SDS vložila tudi zaradi domnevnega mobinga in šikaniranja zaposlenih na ministrstvu za digitalno preobrazbo ter zaradi kritik na račun kampanje za boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru Premisli, nato stisni. Ministrici v interpelaciji očitajo sume storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, oškodovanja davkoplačevalcev zaradi neučinkovitega in negospodarnega nakupa 13.000 prenosnih računalnikov, zavajanja javnosti v zvezi z njenim ravnanjem pri omenjenem nakupu, neuresničevanja njenih obljub za zagotovitev politične stabilnosti in opustitve dolžnega ravnanja v skladu z zakonom o vladi.
Potrdili evropske poslance
Državni zbor je ta teden potrdil izvolitev devetih poslancev iz Slovenije v Evropski parlament na junijskih volitvah. Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič z liste SDS, Irena Joveva in Marjan Šarec z liste Gibanja Svoboda, Vladimir Prebilič (Vesna), Matjaž Nemec (SD) in Matej Tonin (NSi) bodo mandate nastopili na ustanovni seji evropskega parlamenta 16. julija, s tem dnem pa bo Grimsu in Toninu zaradi nezdružljivosti funkcij prenehala funkcija državnega poslanca. Iz enakega razloga bo tedaj prenehala tudi funkcija obrambnemu ministru Marjanu Šarcu. Do imenovanja novega ministra bo obrambni resor začasno vodil predsednik vlade Robert Golob.
Na vrhu Nata tudi o pomoči Ukrajini
V Washingtonu poteka vrh zveze Nato, na katerem je glavna tema nadaljevanje pomoči Ukrajini v času vojne z Rusijo, Ukrajini pa naj bi ponudili tudi most do članstva v zavezništvu. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sicer ob prihodu na vrh izrazil željo, da bi države formalizirale najmanj 40 milijard evrov letne pomoči Ukrajini, dokler bo to potrebno. Predsednik vlade Robert Golob je pred začetkom zasedanja zagotovil, da bo Slovenija prispevala svoj delež za obrambo Ukrajine, o zneskih pa ni mogel govoriti, ker še niso razdeljeni po državah. Posebno vprašanje vrha je tudi povečanje obrambnih izdatkov držav članic na najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ta cilj doslej izpolnjuje 23 od 32 držav članic, Slovenije pa ni med njimi. Obrambni minister Marjan Šarec je za slovenske medije v Washingtonu zagotovil, da bo cilj dveh odstotkov BDP na leto dosežen do leta 2030.
Drugi tir – prebili vse predorske cevi
V sredo so slovesno zaznamovali preboj vseh desetih predorskih cevi na trasi drugega tira Divača–Koper. Kar tri četrtine proge poteka v predorih, tako da so v treh letih skupno izkopali 37,4 kilometra predorskih cevi. To je več, kot se je v tridesetih letih izkopalo predorov na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju. Slovesnost je potekala v predoru Lokev pri Kozini, ki s 6714 metri po 120 letih od bohinjskega predora (6327 metrov) prevzema primat najdaljšega železniškega predora v Sloveniji. Direktor projektnega podjetja 2TDK Marko Brezigar je poudaril, da je gradnja predorov najbolj tvegano delo v gradbeništvu, kljub temu pa v treh letih ni prišlo do večjih nesreč. Celoten projekt je predstavljal tudi velik organizacijski zalogaj, saj je bilo v določenem obdobju aktivnih kar 14 podzemnih delovišč, na katerih je delalo več kot tisoč delavcev. Zaključek del je sicer po besedah generalnega direktorja podjetja 2TDK Mateja Oseta predviden do konca leta 2025. Trenutno izvajajo betoniranje predorskih cevi, septembra pa naj bi se lotili polaganja tirov, strojnih inštalacij, vozne mreže in namestitve signalnovarnostnih naprav.