Cerkev Gospe iz Loreta stoji na vrhu hribčka Mali Bokolj./ Foto: Jelena Justin

Morski razgled

Veliki Bokolj (274 m n. m.) in Oštro (254 m n. m.) – Počitnice. Morje. V jutranjih urah prija tudi kakšen sprehod ali pa kratek vzpon, ki ponudi lep razgled na morje in celino. Pašman je znan tudi po škrapingu, hoji po izrazitih škrapljah.

Začelo se je dolgo, vroče poletje, ki ga bo večina preživela kje ob morju. No, nekateri pa v hribih. Tista odlična kombinacija je morje in hribi. Če so hribi na morju, je pa sploh odlično. Že veste, kje se boste namočili v slani vodi? Če ne, priporočam obisk otoka Pašman. Otok ni prav velik, saj meri le 63 kvadratnih kilometrov, njegova razčlenjena obala pa je dolga 70 km. Z otokom Ugljan ga povezuje most na prelazu Ždrelac. Je otok, ki je najbližje celini, in najkrajša trajektna povezava je iz Biograda. Pašmanski kanal, ki otok loči od celine, je bogat z velikim številom otokov in otočkov. Posebnost je svetovno znan otoček Galešnjak – znan tudi kot otok ljubezni, ki je naravno videti v obliki srca. Lep in razgiban otok je poznan po pomladnem dogodku, ki se imenuje škraping. Gre za tek/hojo po izrazito škrapljastem svetu. No, ni pa treba na tovrsten dogodek, da doživimo tudi razgibano hribovsko notranjost otoka.

Vzpon na Veliki Bokolj je pravzaprav zelo enostaven, lahko pa ga malce začinimo in naredimo čudovito krožno turo, ki nam pokaže lepote tega divjega in zelenega otoka. Izhodišče je nad krajem Dobropoljane, kjer je ob magistralni cesti in ob avtobusni postaji smerokaz za Veliki Bokolj. Vzpon začnemo po betonirani cesti, ki se precej strmo dviga. Po približno pol ure vzpona pridemo do makadamske ceste, ki se povzpne do vrha Veliki Bokolj. Na vrhu je nekakšno krožno obzidje, ki spominja na ruševine, a v resnici služi le kot razgledna točka, na katero stopimo in se razgledamo v daljavo. Sploh čudovit je pogled na jugozahod, na Dugi otok in Kornate.

Predlagam, da z vrha Velikega Bokolja nadaljujemo do vrha Oštro. No, planinska pot bo postala zahtevnejša, saj se bomo gibali po izrazito skalnatem, kraškem, škrapljastem svetu. Pozorno sledimo rdeče-belim markacijam, ki jih spremljajo tudi modre markacije, ki označujejo eno od poti prej omenjene prireditve škraping. Pot se malce spušča, malce preči, ves čas po škrapljah. Skala je ostra in napačen korak, morda udarec v skalo, bo boleč in zelo hitro krvav. Previdno. Sem in tja bo celo kakšen možic, za lažji in bolje vidni orientir v tem kraškem svetu. Ko dosežemo Oštro, se nam še bolj izrazito odpre pogled na zahod, proti Dugemu otoku in Kornatom. Z vrha Oštra sestopimo precej strmo do makadamske ceste, po kateri poteka čudovita kolesarska pot. Ko dosežemo cesto, zavijemo desno in zelo hitro smo pri odcepu še za Mali Bokolj, 164 m n. m. Do vrha, kjer stoji cerkev Gospe iz Loreta, vodi kalvarija, ki so jo uredili leta 2000. Celoten projekt izgradnje cerkve na vrhu Malega Bokolja je zasnoval dolgoletni banjski župnik Ante Peroš (1872–1945). Župnik kraja Banj je bil 43 let. Cerkev Marije od Loreta je bila zgrajena z veliko strastjo in trudom Banjčanov in kot Peroševa votivna cerkev. Je enoladijska cerkev, z ravno zadnjo steno in lesenim stropom ter stranskimi okni v višini svetišča. V svetišču dominira zastekljena oltarna niša z okronanim črnim kipom Loretske Matere božje z otrokom, ki je bil postavljen 10. decembra 1935 v spomin na 1900. obletnico Odrešenikove smrti. Ob oltarju na eni in drugi strani sta kipa Fatimske Gospe, Medžugorske Gospe in mozaična podoba križanega Kristusa. Z vrha sestopimo nazaj do makadamske ceste in se spustimo do kraja Banj, kjer zavijemo desno in se po cesti sprehodimo do avtomobila v vasi Dobropoljana.

Nadmorska višina: 274 m
Višinska razlika: 435 m
Dolžina poti: okoli 10 km
Trajanje: 3–4 ure
Zahtevnost: 3 / 4

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / nedelja, 5. junij 2022 / 11:02

Domžalčani za konec še državni podprvaki

Domžale – Tudi v tretji tekmi finala Lige Nova KBM so košarkarji Cedevite Olimpije upravičili vlogo favorita, slavili z 81 : 101 in zasluženo prišli do novega naslova državnih prvakov. Pred izjemni...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sobota, 18. april 2015 / 17:00

Petdesetica še tretjič

Moški pevski zbor Alpina Žiri bo zaradi velikega zanimanja še tretjič ponovil zaključni koncert sicer celoletnega praznovanja petdesetletnice delovanja.

Radovljica / sobota, 18. april 2015 / 22:34

Čokoladni konec tedna v Radovljici

Kljub slabemu vremenu so organizatorji četrtega festivala čokolade v Radovljici v prvih dveh dneh prireditve našteli okoli 25 tisoč obiskovalcev. V soboto opoldne razlomili Gorenjkino velikanko, najve...

Jezersko / sobota, 18. april 2015 / 16:44

Še za male čistilne naprave

V občini Jezersko bodo občanom, ki se ne morejo priklopiti na kanalizacijo, subvencionirali nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. O tem so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli pravi...

Naklo / sobota, 18. april 2015 / 16:43

Niso vedeli, da imajo podžupane

Naklo – Na aprilski seji občinskega sveta v Naklem je svetnika Marjana Babiča zanimalo, kdaj bo župan uradno predstavil tri podžupane – Staneta Omana, Jureta Renka in Albina Golbo. Da podžupane že...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 18. april 2015 / 16:42

Prihodki za tretjino nižji

Cerklje – Cerkljanski občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli zaključni račun proračuna za leto 2014. Prihodki so znašali šest milijonov evrov, kar je 35 odstotkov manj od načrtovanega, odhodk...