Morski razgled

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 16:07

Veliki Bokolj (274 m n. m.) in Oštro (254 m n. m.) – Počitnice. Morje. V jutranjih urah prija tudi kakšen sprehod ali pa kratek vzpon, ki ponudi lep razgled na morje in celino. Pašman je znan tudi po škrapingu, hoji po izrazitih škrapljah.

Začelo se je dolgo, vroče poletje, ki ga bo večina preživela kje ob morju. No, nekateri pa v hribih. Tista odlična kombinacija je morje in hribi. Če so hribi na morju, je pa sploh odlično. Že veste, kje se boste namočili v slani vodi? Če ne, priporočam obisk otoka Pašman. Otok ni prav velik, saj meri le 63 kvadratnih kilometrov, njegova razčlenjena obala pa je dolga 70 km. Z otokom Ugljan ga povezuje most na prelazu Ždrelac. Je otok, ki je najbližje celini, in najkrajša trajektna povezava je iz Biograda. Pašmanski kanal, ki otok loči od celine, je bogat z velikim številom otokov in otočkov. Posebnost je svetovno znan otoček Galešnjak – znan tudi kot otok ljubezni, ki je naravno videti v obliki srca. Lep in razgiban otok je poznan po pomladnem dogodku, ki se imenuje škraping. Gre za tek/hojo po izrazito škrapljastem svetu. No, ni pa treba na tovrsten dogodek, da doživimo tudi razgibano hribovsko notranjost otoka.

Vzpon na Veliki Bokolj je pravzaprav zelo enostaven, lahko pa ga malce začinimo in naredimo čudovito krožno turo, ki nam pokaže lepote tega divjega in zelenega otoka. Izhodišče je nad krajem Dobropoljane, kjer je ob magistralni cesti in ob avtobusni postaji smerokaz za Veliki Bokolj. Vzpon začnemo po betonirani cesti, ki se precej strmo dviga. Po približno pol ure vzpona pridemo do makadamske ceste, ki se povzpne do vrha Veliki Bokolj. Na vrhu je nekakšno krožno obzidje, ki spominja na ruševine, a v resnici služi le kot razgledna točka, na katero stopimo in se razgledamo v daljavo. Sploh čudovit je pogled na jugozahod, na Dugi otok in Kornate.

Predlagam, da z vrha Velikega Bokolja nadaljujemo do vrha Oštro. No, planinska pot bo postala zahtevnejša, saj se bomo gibali po izrazito skalnatem, kraškem, škrapljastem svetu. Pozorno sledimo rdeče-belim markacijam, ki jih spremljajo tudi modre markacije, ki označujejo eno od poti prej omenjene prireditve škraping. Pot se malce spušča, malce preči, ves čas po škrapljah. Skala je ostra in napačen korak, morda udarec v skalo, bo boleč in zelo hitro krvav. Previdno. Sem in tja bo celo kakšen možic, za lažji in bolje vidni orientir v tem kraškem svetu. Ko dosežemo Oštro, se nam še bolj izrazito odpre pogled na zahod, proti Dugemu otoku in Kornatom. Z vrha Oštra sestopimo precej strmo do makadamske ceste, po kateri poteka čudovita kolesarska pot. Ko dosežemo cesto, zavijemo desno in zelo hitro smo pri odcepu še za Mali Bokolj, 164 m n. m. Do vrha, kjer stoji cerkev Gospe iz Loreta, vodi kalvarija, ki so jo uredili leta 2000. Celoten projekt izgradnje cerkve na vrhu Malega Bokolja je zasnoval dolgoletni banjski župnik Ante Peroš (1872–1945). Župnik kraja Banj je bil 43 let. Cerkev Marije od Loreta je bila zgrajena z veliko strastjo in trudom Banjčanov in kot Peroševa votivna cerkev. Je enoladijska cerkev, z ravno zadnjo steno in lesenim stropom ter stranskimi okni v višini svetišča. V svetišču dominira zastekljena oltarna niša z okronanim črnim kipom Loretske Matere božje z otrokom, ki je bil postavljen 10. decembra 1935 v spomin na 1900. obletnico Odrešenikove smrti. Ob oltarju na eni in drugi strani sta kipa Fatimske Gospe, Medžugorske Gospe in mozaična podoba križanega Kristusa. Z vrha sestopimo nazaj do makadamske ceste in se spustimo do kraja Banj, kjer zavijemo desno in se po cesti sprehodimo do avtomobila v vasi Dobropoljana.

Nadmorska višina: 274 m
Višinska razlika: 435 m
Dolžina poti: okoli 10 km
Trajanje: 3–4 ure
Zahtevnost: 3 / 4