Lepi čeveljc

Besedilo: Jurij Kurillo
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 10. junij 2024 / 17:05

V mesecu juniju lahko srečamo v naših gorah poleg drugih tamkajšnjih cvetic tudi lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), rastlino z nenavadno oblikovanim cvetom, ki se dobro ujema z njegovim imenom. Spada med kukavičevke, orhideje (Orchidaceae), ki zajemajo s svojimi 20.000 vrstami v tropskih predelih Južne Amerike in jugovzhodne Azije največje število cvetnic. V Evropi jih je 300, v Sloveniji pa 76 vrst in podvrst (Ravnik). Naše kukavice po velikosti cvetov kajpak ne morejo tekmovati s svojimi velikocvetnimi sorodnicami, ki jih lahko kupimo v veletrgovinah, so pa zato prav tako lepe in zanimive.

Lepi čeveljc raste po bukovih gozdovih in med rušjem po vsem našem alpskem svetu, a tudi po Gorjancih in Bohorju. Njegova stebla zrastejo do višine okrog pol metra in nosijo tri do štiri široke elipsaste liste ter od enega do treh cvetov. V nižje ležečih legah zacvete že v maju, v višje ležečih pa šele v juliju. Cvetovi so sestavljeni iz rumene trebušaste medene ustne, ki je dolga okrog dva centimetra in znotraj škrlatno pisana. Obdaja jo pet škrlatno rjavih svedrastih cvetnih listov, med katerimi sta dva zraščena. Ima dva prašnika, medtem ko imajo vse druge naše vrste po en prašnik. Medena ustna je prava lovilnica drobnih žuželk, ki se lahko iz nje izmotajo samo mimo lepljive špranje, kjer si naberejo obilo cvetnega prahu. Plodnica je upognjena, in ko dozori, se zravna ter izsuje številna drobna semena.

Kukavice so izredno občutljive za čisto naravno rastišče, saj po morebitnem gnojenju takoj izginejo, tako kot z nekošenega travnika ... Sicer pa »travnikov naše mladosti« s sto in več cveticami, ki sta jih opisovala naša botanika Andrej Seliškar in Tone Wraber v svojem delu Travniške rastline na Slovenskem (Prešernova družba, Ljubljana, 1986), ni več. Za to poskrbijo tudi mnogi naši umni poljedelci, ki take površine obilno zalijejo s strupenimi herbicidi.

Te lepe cvetice je v Sloveniji znanstveno preučeval naš kranjski rojak Vlado Ravnik (1924–2017), profesor botanike na ljubljanski univerzi. Med drugim je odkril novo vrsto, kamniško kukavico (Nigritella lithopolitanica Ravnik). Leta 2002 je izdal pri Tehniški založbi Slovenije zelo lepo oblikovano knjigo Orhideje Slovenije, opremljeno z lastnim besedilom in barvnimi fotografijami. Lepi čeveljc je profesor dr. Ravnik vključil tudi v svoje delo Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin (Založba Narava, Kranj, 2009), v katerem so poleg izvirnega besedila tudi avtorjeve ilustracije, akvareli. Tako zanj še posebno velja, da je bil najboljši slikar med botaniki in najboljši botanik med slikarji.