Kako lep je Trst

Tisti, ki ste rojeni pred Titovo smrtjo, se gotovo še spominjate, kako smo včasih hodili v Trst po nakupih. Gotovo je med starejšimi od 40 let le malo takih, ki tega niso sami poskusili. Hodili smo po kavbojke (Rifle) in druga oblačila, pralni prašek, kavo, birmanske ure znamke Darwil …; kdor je vrh tega prinesel še na tenko narezane plahte ta debele mortadele, parmezan v kosu in olive na vago, je po okusu sodil že v nadgradnjo. Ne vem, koliko se po nakupih v »mesto v zalivu« (Boris Pahor) hodi še zdaj, morda po najbolj cenene ali pa zelo izbrane reči? Vse drugo se tako ali tako že dolgo dobi pri nas doma. Zato pa imamo zdaj priložnost, da gremo v Trst kar tako, na izlet, zaradi kulinaričnih, kulturniških ali zgolj turističnih vzgibov. Proti koncu lanskega leta je Založništvo tržaškega tiska (ZTT) izdalo privlačno knjigo z naslovom Kako lep je Trst (besede Srečka Kosovela) in podnaslovom Prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici. Napisali sta ga profesorici Erika Bezin in Poljanka Dolhar, uredila Mitja Tretjak in Martina Kofol, pri nas ga distribuira spletna knjigarna Buča, specializirana za prodajo knjig manjših založb, ki nimajo lastnih knjigarn.

 

»Vodili vas bomo po ulicah in trgih, predstavljali vam bomo arhitekturne in umetnostne bisere, predvsem pa vas bomo opozorili na sledove, ki so jih v Trstu pustili Slovenci,« obeta vodnik za zadnji platnici. V notranjosti pa izpostavi deset tržaških doživetij: 1. sprehod po Velikem trgu in pomolu Audace; 2. sprehod po Miramarskem parku in ogled gradu; 3. slovenska pot po Trstu; 4. stikanje po starinarnah v judovskem getu in vzpon na Sv. Just; 5. obisk Rižarne, nekdanjega nacifašističnega taborišča s krematorijsko pečjo; 6. panoramski vzpon po Štorklji z znamenitim openskim tramvajem; 7. pogled na Tržaški zaliv z Rilkejeve ali Napoleonske pešpoti; 8. obisk Kraške ohceti; 9. okušanje kave v eni od starih tržaških kavarn in obred aperitiva v poznih popoldanskih urah; 10. druženje v kraški osmici in degustacija domačega vina ter narezkov.

 

Pa izberimo deveti predlog: okušanje kave v eni od starih tržaških kavarn. Trst je ena od svetovnih prestolnic kave. Illycaffe, Hausbrandt in Cremcaffe sodijo med največje in najbolj znane predelovalce kave. Od starih kavarn, ki so v mestu še iz cesarsko-kraljevih časov, pa predlaga naš vodnik Caffe Tommaseo (Trg/Piazza Tomaseo 4, od 1830), kavarno San Marco (ulica/Via Battisti 18), katere stalni gost je tudi tržaški pisatelj Claudio Magris, pa Caffe degli Specchi (na Velikem trgu, Piazza Grande). Bi znali kavo v njih tudi naročiti? Poznate mnoštvo posebnih tržaških imen za različne kavne vrste? »Opozoriti vas moramo na nekatere zanimive izraze, ki jih Tržačani uporabljajo pri naročanju kave. S podobnimi težavami se sicer mnogi Slovenci srečujejo na Slovenski obali, saj se imena različnih kavnih napitkov tudi tam, tako kot v Trstu, nekoliko razlikujejo. V mestu v zalivu boste morali, če si boste zaželeli klasičen italijanski kapučin, naročiti caffelatte (belo kavo) ali macchiato grande (veliki macchiato). Kapučin (it. capuccino) ali enostavno kapo (ital. capo) v Trstu tolmačijo kot italijanski espresso s kančkom pene. Kdor ima raje kapučin v kozarčku, bo lahko naročil capo in bi (dobesedno kapo v bi kot bicchiere, torej kozarec). Aromatični in močan espresso sliši na ime nero (črna kava) in liscio (beri lišio, brez vsega). Klasični macchiato pa je v Trstu gocciato (dejansko pokapljan z mlekom). Ljubitelji žganja bodo lahko naročili še caffe corretto, dobesedno popravljeno kavo s kančkom domačega žganja ali druge žgane pijače.« Po tej razlagi se zdi, da bi morali, če bi hoteli v Trstu naročiti katero od teh kav, imeti kavni doktorat. In ne nazadnje: »Letna poraba kave je v Trstu najvišja v Italiji – državno povprečje je namreč 4,5 kg na osebo, v Trstu pa znaša kar 10 kg na osebo«.

 

 

Če boste s tem vodnikom hodili po Trstu, boste šele videli, kako je ves prežet s slovensko zgodovino in zato še posebej lep. »Iz avstrijskega popisa prebivalstva l. 1911 je izhajalo, da je bil Trst mesto z največjim številom slovenskega prebivalstva. Mesto je štelo 229.510 prebivalcev: 58 tisoč, skoraj 26 odstotkov je bilo Slovencev. V istem obdobju je Ljubljana štela le 40 tisoč prebivalcev, zato je ljubljanski župan in pisatelj Ivan Tavčar izjavil, da je Ljubljana srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča.« Pojdimo torej v Trst in poskusimo, ali je tam še mogoče dihati po slovensko!