Gnezdilnice
Do tega trenutka sem samo enkrat lahko opazovala, kako popisujejo in obročkajo ptice. Že pred leti smo bili z dijaki na ekskurziji v Škocjanskem zatoku, ko so izvajali popis ptic. Nastavili so nekakšno zaveso, kamor so se ptice ujele. Potem je popisovalec vsako posebej pregledal, jo določil, katera vrsta je, ali je ptica odrasla ali mladič, premeril njeno perut, jo stehtal. Ko je vse to uredil, jo je izpustil. Vse to je zapisal v neko evidenco. Ptica je imela obroček, če ga ni imela, pa ga je ob tej priliki dobila. Tak človek mora biti živa enciklopedija. V nekaj minutah, kar lahko držiš ptico v rokah, jo moraš prepoznati in odčitati vse podatke. Za to potrebuješ leta in leta proučevanja knjig in ptic v naravnem okolju. Spomnim se, da je omenjeni popisovalec dejal, da je njegova najbolj oddaljena ptica, ki jo je kdaj popisal, prišla iz Senegala. Ptice so znanilec ohranjenega okolja. Slovenija je vroča točka biodiverzitete, ker se tukaj stikajo Alpski svet, Dinarski svet, Panonska nižina in Sredozemsko morje. Pred nekaj dnevi sem imela novo priložnost, pri delu sem lahko opazovala popisovalca velikega žagarja. To je vodna ptica, edina iz vrste Mergus merganser, ki pri nas tudi gnezdi. Spada med race, zato gnezdi nekje blizu vode, v gnezdih drugih ptic ali opuščenih drevesnih duplinah. Popisovalec je ob vodi namestil več gnezdilnic, ki jih preko celega leta opazuje, popisuje ptice in jih obročka. Ima poln avto opreme, ki jo je treba do gnezdilnice prinesti peš. Ko smo prišli do drevesa z gnezdilnico, je takoj zaznal, da je samica na svojem položaju. Pravi, da piha. Potem je namestil lestev in posebno mrežo, s katero je prekril okroglo luknjo v gnezdilnici. Potolkel je po lesu in z roko iz lesene škatle prinesel veliko žagarico, ki je sedela na svojih jajcih. Raca je kar padla ven v nastavljeno mrežo. Moje začudenje je bilo izjemno, žival je kar ven potegnil. Potem jo je odnesel stran, kjer je imel vso opremo. Ptico je stehtal, premeril perut, določil starost in ji namestil obroček. Vse je bilo treba zapisati, pri čemer je sodelavka pomagala. Ko smo vse uredili, sem jo jaz lahko spustila v zrak. Za ptico je bil to stres, zato je potrebovala kakšnih 45 minut, da se je stresla, si očistila perje. Ko se je umirila, je zopet lahko sedela na jajcih. Medtem smo mi v gnezdilnici opazovali in popisovali jajca. Vsakega posebej smo označili, poslušali, če mladič že trka po lupini. Strokovnjak je ocenil, da se bodo mladiči izvalili v enem dnevu in pol. Jajca smo namestili nazaj v gnezdilnico in jih prekrili s slamo. Zelo sem uživala pri popisovanju ptic. Sodelavka me je s tem presenetila. To je bilo moje darilo, popisovalec pa je bil bivši dijak. Kaj je lahko še lepšega.