Za dostojen pokop žrtev

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 26. maj 2024 / 15:15

V letošnjem poročilu Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje prikritih grobišč so osrednje teme naš odnos do pokojnih, odkrivanje množičnega grobišča v jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in prizadevanja za dostojen pokop žrtev.

Ljubljana – Zahtevno raziskovanje nad dvajset metrov globokega kraškega brezna pod Macesnovo gorico v Kočev­skem rogu, dobrih 150 metrov oddaljenega od ceste med Dolenjskimi Toplicami in Kočevjem, ki je bilo še posebej intenzivno med letoma 2019 in 2022, je pokazalo, da je v tej jami največje grobišče slovenskih domobrancev. Angleži so se maja 1945 po koncu vojne povsem samovoljno, brez predhodnih medvojnih dogovorov z drugimi zavezniki, odločili za njihovo vrnitev v Jugoslavijo, čeprav so vedeli, da jih pošiljajo v smrt. Brezno pod Macesnovo gorico je tako postalo grob 3450 fantov in mož, morda pa tudi ene ali dveh žensk. Okrog 40 ujetnikov naj bi strel in padec v brezno preživelo, vendar večina ni našla poti iz njega. To je uspelo le sedmerici. Polovica umorjenih je bila starejša od 23 let. Med ostanki žrtev, ki so bili prekriti z zemljino kot posledico večkratnega miniranja, je bilo najdenih nad 10.000 predmetov žrtev in tudi storilcev. Najdeni predmeti potrjujejo slovensko poreklo umorjenih. Tako je bila dokazana ugotovitev zgodovinarja dr. Mitja Ferenca iz leta 2006, ki je tudi član vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, da spravna slovesnost in maša za pokojne domobrance pod Krenom leta 1990 ni bila na pravem mestu. Morala bi biti pod Macesnovo gorico, kjer so umirali Slovenci, pod Krenom pa pripadniki drugih narodnosti.

Posmrtni ostanki žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico čakajo v Kočevju na identifikacijo – desne stegnenice so najbolj zanesljiv dokaz zanjo, predvsem pa na dostojen, človeka vreden pogreb. Žrtve iz Hude Jame so nanj čakale sedem let. Čaka enaka usoda tudi izkopane v breznu pod Macesnovo gorico? Jih bodo pokopali v Ljubljani na Žalah, čemur mestna oblast nasprotuje, ali jih bodo morali kje drugje?

To je bilo najpogosteje postavljeno vprašanje v Galeriji Družine v Ljubljani, kjer je sredi maja urednik in predsednik Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih gro­bišč dr. Jože Dežman s sodelavci predstavljal 6. poročilo te komisije. Nad pol stoletja prikrito in v zadnjih letih odkrito ter raziskano grobišče pod Macesnovo gorico je osrednja tema 430 strani obsegajočega poročila. Na predstavitvi so o zahtevnem in pogosto tudi nevarnem raziskovanju grobišča in iskanju posmrtnih ostankov med letoma 2019 in 2022 poleg dr. Jožeta Dežmana govorili dr. Mitja Ferenc, kriminalist Pavel Jamnik, svojec ene od žrtev mag. Ivo Branimir Piry, arheolog Luka Rozman iz Vodic, antropolog dr. Uroš Košir, doma z Brezij na Gorenjskem, in dr. Jure Tičar, jamar in sodelavec Geografskega inštituta SAZU, ki je povedal, da so jamarji doslej na 200 lokacijah našli tudi človeške ostanke. V poročilu je objavljen tudi pogovor z zgodovinarjem dr. Mitjo Ferencem o našem odnosu do povojnih žrtev in članek zgodovinarke dr. Tamare Griesser Pečar o britanski izročitvi vojnih ujetnikov Jugoslaviji.