Helikoptersko reševanje
Predlog, pravzaprav zahteva po nujni reorganizaciji helikopterske nujne medicinske pomoči, da bo primerljiva podobnim sistemom po Evropi, ni nekaj novega – na to se opozarja že domala od njenih začetkov pred dobrima dvema desetletjema. Helikoptersko reševanje bi moralo biti učinkovit način nudenja nujne medicinske pomoči, zlasti ko mora pomoč priti v oddaljen ali težko dostopen kraj, žal pa slovenski sistem tovrstnega reševanja v primerjavi z drugimi evropskimi državami že dolgo stagnira.
Stroka si je že dolgo enotna, da mora odgovornost za ureditev sistema helikopterske nujne medicinske pomoči prevzeti ministrstvo za zdravje, medtem ko ima danes naš sistem veliko »babic« – poleg ministrstva za zdravje še ministrstvi za notranje zadeve in obrambo, kar vodi v nenehna in naporna medresorska usklajevanja, ki so prej kot ne cokla v razvoju. Osnovno vodilo pri reorganizaciji HNMP je, da aktivacijo helikopterjev v celoti prevzame dispečerski center zdravstva. Prenovljen sistem HNMP mora tudi pokrivati območje celotne Slovenije z najmanj tremi helikopterskimi bazami (danes sta dve na letališčih Brnik in Maribor), kar bi zagotavljalo čimprejšnji prihod strokovne medicinske pomoči do življenjsko ogroženih, tj. v največ 20 minutah po klicu na številko za klic v sili. Helikopterji za HNMP morajo seveda biti namensko opremljeni s sodobno medicinsko opremo in zmožni vzleteti v treh do petih minutah po alarmiranju. In ne nazadnje: primarne helikopterske reševalne prevoze bi morala izvajati pilotska ekipa, ki je namenjena samo tej službi. Država je koncesijo pred slabima dvema desetletjema že podelila AMZS, ki je prevoze z namenskim reševalnim helikopterjem izvajala v sodelovanju z zasebnim podjetjem Flycom. A se je »zlata doba« HNMP končala že po približno dveh mesecih zaradi birokratskih zapletov in neobjave mednarodnega razpisa za helikoptersko reševanje. Od tedaj vse prevoze za helikoptersko reševanje izvajata policija in vojska, pri čemer slednja to nalogo opravlja v nasprotju z evropsko uredbo.
Vsaj za splošno javnost pa so prejšnji teden prvič predstavili idejo, da bi bazo za helikoptersko reševanje z Brnika selili na letališče Lesce – proč od omejitev, ki jih postavljajo varnostne zahteve mednarodnega letališča in pogosta megla, ter bližje tistim, ki HNMP potrebujejo. Več kot 60 odstotkov nesreč, ki terjajo helikoptersko reševanje, se namreč zgodi v Julijskih Alpah. Odgovorni za izvajanje HNMP in gorskega reševanja so za, Občina Radovljica tudi. Naslednja poteza je torej na ministrstvu za zdravje, ki predlog, vsaj tako je razumeti, tudi podpira, da končno uveljavi svojo voljo in vizijo.