Dopust na Gorenjskem

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. julij 2010 / 06:00

Zadnjič smo zapisali nekaj besed o »dopustu po gorenjsko«. Danes pa se vprašajmo, kakšen bi lahko bil dopust, ki bi ga lahko nekdo od nas preživel na Gorenjskem, vendar ne na svojem domu, ampak nekje drugje na Gorenjskem. In tako, da bi se ta dopust ne zgodil na načine, ki so v tej deželi pod gorami najbolj običajni. Že na začetku torej izločimo planinske in alpinistične ture v naših gorah, letovanja na Bledu in v Bohinju, kopanje v Šobcu in Snoviku (edine večje gorenjske in najvišje ležeče slovenske toplice), pa božjo pot k Mariji Pomagaj na Brezje, v Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, izključimo tudi potrošniška romanja v razna nakupovalna središča … Kaj nam v tem primeru sploh še ostane?

Marsikaj. Pred leti sem za ta časopis pisal podlistek z naslovom Po ljudeh gor, po ljudeh dol. Šel sem po Poljanski dolini navzdol do Škofje Loke in potem še v Selško dolino ter popisoval najbolj znamenite rojake teh krajev. Žal smo s podlistkom prenehali, v načrtu pa sem – po nepozabnem zgledu Črtomirja Zorca – imel že novega: Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž (Od Adergasa do Žlana). Moj namen je bil obiskati vsa naselja na Gorenjskem in vsakemu nameniti vsaj eno nadaljevanje. Takole sem pomodroval: »Ste kdaj pomislili, koliko je vseh krajev na Gorenjskem? Vseh je kar 472! Za pričo, da je to res, vzamem knjigo Gorenjska A-Ž, Priročnik za popotnega in poslovnega človeka, ki ga je v zbirki Slovenija total izdala Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. Ta knjiga ima na koncu, kot se spodobi, tudi seznam uporabljene literature ter krajevni in stvarni vodnik. V prvem so po abecedi nešteti vsi kraji, ki so v priročniku samem vsaj na kratko, nekateri tudi na dolgo obdelani – in imajo uradni status naselja. Prvi je Adergas, zadnji Žlan. Ko to zapišem, priznam, da sem za prvega že slišal, za drugega pa še nikoli. Adergas je blizu Cerkelj, nekoč je bil tu slovit ženski samostan, Žlan je le malokomu znano naselje nad Bohinjsko Bistrico ob poti, ki vodi na Črno prst. Uradno ima torej Gorenjska na območju svojih petih upravnih enot skoraj petsto naselij. Koliko bi jih bilo šele, če bi k tem prišteli še tista, ki so v gorenjskih občinah 'pod Ljubljano', torej v občinah Kamnik, Komenda, Domžale, Moravče, Lukovica, Mengeš, Trzin, Vodice in Medvode. Zna biti, da jih je vseh skoraj tisoč!« Zakaj obujam spomin na ta neuresničeni namen? Zato ker ga lahko vsak po svoje in v poljubnem obsegu uresniči kot svoj dopustniški načrt ali improvizacijo. Peš, s kolesom ali avtom se lahko podaš v kolikor hočeš od 472 gorenjskih naselij, mogoče zlasti v tista, ki so manj znana. Prepričan sem, da bi vsak, ki premore vsaj malo dobre volje in fantazije (četudi ne prav veliko denarja), v vsakem od njih našel kaj zanimivega.

To bi bila torej ena od možnosti, za katero potrebuješ le kak priročnik, zemljevid in prevoz po izbiri. Druga so izleti v gorenjsko zgodovino. Vanjo se lahko podaš kar doma, z branjem številnih knjig in člankov. A rekli smo, da gremo od doma. Za cilj si postavimo, da med dopustom obiščemo čim več gorenjskih muzejev in spoznavamo v njih ohranjeno zgodovino, razstavljeno na sodobni način. Vas zanima, koliko je vseh? Glavni gorenjski muzeji so 1996 izdali skupno brošuro z naslovom Muzeji na Gorenjskem in jih v njej popisali kar 37! Glavne poznate, naštejmo le nekaj skrajnih. Najbolj na vzhodu je Zbirka v Jamarskem domu na Gorjušah pri Domžalah, najbolj zahodno Liznjekova hiša v Kranjski Gori, najsevernejša Jenkova kasarna na Zgornjem Jezerskem, najjužnejši Muzej Žiri … Na voljo imate torej zemljepisno in zgodovinsko spoznavanje Gorenjske na dopustniški način. Kaj še čakate?