Neprijetne resnice

Podnebne spremembe so bile tema pogovornega večera, ki so ga nedavno pripravili na gradu Dvor v Preddvoru. To je ena izmed tem, o kateri se spleta ogromno teorij zarot, mednarodno priznani klimatolog Žiga Zaplotnik pa je poskušal na poljuden, vsem razumljiv način odgovoriti na vse pomisleke, ki se porajajo ob tem. Z argumenti, podkrepljenimi z znanstvenimi dokazi, osnovanimi na dolgoletnih meritvah. Zakaj torej ljudje še vedno raje verjamejo »strokovnjakom« na spletu kot ljudem z imenom in priimkom, ki lahko svoje besede podkrepijo s številnimi dokazi?

Teorije zarot niso nekaj novega, v preteklosti so imeli znanstveniki in raziskovalci še težjo nalogo, da so neuke ljudi prepričali o dejstvih, ki so povsem porušila njihovo dotedanje razumevanje sveta. Vedno je udobneje živeti v svojem varnem nespremenljivem mehurčku, zato so bili takratni učenjaki prej deležni posmeha kot zasluženega priznanja. A kljub temu so vztrajali pri svojih odkritjih, tudi za ceno svojega življenja, ko so jih obsodili na grmado. Pričakovali bi, da bodo imeli danes strokovnjaki lažjo nalogo, ko ima večina ljudi dostop do kakovostnega izobraževanja in torej lahko vsak razume dejstva, če za njimi stojijo leta raziskovanj in meritev. A žal ni tako, teorije zarot se širijo hitreje kot kadarkoli, najhitreje po družabnih omrežjih. Ob začetku cepljenja proti covidu-19 je izbruhnilo toliko lažnih novic, da so zaupanje v cepljenje omajali tudi številnim, ki bi sicer brez težav zavihali rokav in nastavili ramo, da bi prejeli cepivo. Dvomi o učinkovitosti cepljenja so tako rušili prizadevanja znanstvenikov, ki so se trudili premagati bolezen, ki je spremenila naš svet. Zato si lahko samo zamislimo, kako se je počutil britanski zdravnik Edward Jenner leta 1796, ko je odkril cepivo proti črnim kozam, za katerimi je v Evropi v 18. stoletju umrlo štiristo tisoč ljudi na leto. Teoretiki zarot so takrat trdili, da cepivo ljudi spreminja v govedo. A prav na račun cepiva danes ta bolezen velja za izkoreninjeno.

Podobno je danes pri podnebnih spremembah, pri katerih teoretiki zarot vedno znova iščejo naravne vzroke za segrevanje ozračja. Teorije zarot se znova kot blisk širijo po družbenih omrežjih in marsikdo spet ne ve, komu naj verjame. A odgovor bi moral biti preprost – znanosti. Kot je poudaril Žiga Zaplotnik, obstajajo neizpodbitni fizikalni dokazi, da se ozračje segreva in da smo za to krivi izključno ljudje, ki s sedanjim načinom življenja močno prispevamo k povečani koncentraciji toplogrednih plinov v ozračju. S to resnico se bo torej treba sprijazniti, pa čeprav je neprijetna. Najbolje prej, preden bo življenje na Zemlji postalo neprijetno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 18. avgust 2023 / 11:55

Škoda na kulturni dediščini

V petek si je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko ogledala škodo, ki je ob nedavni ujmi nastala na objektih kulturne dediščine in na arhivskem gradivu v Škofji Loki, Begunjah in Mostah pri Komendi.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:06

V Seawayu spet delajo

Na Zgoši so v torek po večmesečnem premoru zaradi stečaja podjetja vendarle spet zagnali stroje. Trenutno je zaposlenih dvajset delavcev, Zincenko upa, da jih bo že jeseni še enkrat toliko.

GG Plus / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:04

Jakob Aljaž in stolp na Triglavu

Duhovnik in skladatelj, župnik na Dovjem Jakob Aljaž je brez dvoma eden najvidnejših svetlih junakov slovenske preteklosti. Rodil se je 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, umrl pa je...

Kranj / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:01

Proti podeljevanju koncesij

Pri občinski organizaciji SD Kranj so prepričani, da bi namesto koncesij zasebnim vrtcem morali pospešiti prenovo nekdanjih šol in tako rešiti prostorsko stisko.

Gorenjska / ponedeljek, 13. julij 2015 / 13:58

Pripravljeni na hudo vročino

Iz gorenjskih zdravstvenih domov in jeseniške bolnišnice so sporočili, da kaj večjega obiska pacientov v zadnjih dneh hude poletne vročine v ambulantah niso imeli. Zdravnik Mitja Mohor je dodal še nek...

Kultura / ponedeljek, 13. julij 2015 / 13:52

Dve svetovni vojni v eni razstavi

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici so prejšnjo soboto odprli novo stalno razstavo z naslovom Bohinj in Bohinjci 1914–1918, 1941–1945.