Cvetke, ki ne ovenijo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / / 08:23

V kinodvorani v Žireh so minulo soboto slovesno odprli 18. Slovenske klekljarske dneve, ki letos potekajo v znamenju dvajsetletnice delovanja Klekljarskega društva Cvetke Žiri.

Žiri – »Klekljanje ima v Žireh več kot 150-letno tradicijo, od leta 1880 imamo v Žireh tudi čipkarsko šolo. V vsem tem času smo bili Žirovci vodilna sila te čudovite umetnosti,« je v svojem nagovoru ob odprtju Slovenskih klekljarskih dni poudaril župan Franci Kranjc. Spomnil je, da so v preteklosti klekljali za zaslužek in preživetje, danes pa je to predvsem umetniška prostovoljna dejavnost. Del tega, kar vsako leto ustvarijo člani društva Cvetke, je v teh dneh mogoče občudovati na razstavah v Žireh. Osrednjo razstavo v Galeriji Svoboda so pripravili pod naslovom Cvetke v cvetju in tako zaznamovali obletnico društva, del osrednje razstave pa je tudi klekljani herbarij Zdravilne rožce. Dvajsetletnici društva je posvečena tudi razstava v Kapeli Male Cvetke, na kateri predstavljajo najlepša dela preteklih dvajsetih let. Na tej razstavi so se žirovskim klekljaricam s svojimi izdelki pridružile klekljarice iz sosednje občine Gorenja vas - Poljane, saj njihovo društvo Deteljica letos prav tako praznuje dvajsetletnico delovanja.

Na natečaju mojstrski izdelki

Po besedah podpredsednice društva Cvetke Mojce Albreht so bili zelo zadovoljni tudi z odzivom na natečaj, ki so ga poimenovali Šopek zdravilnih rastlin. »Vida Kejžar je narisala lep, a malo zahtevnejši vzorec, zato smo prejeli nekoliko manj izdelkov kot pretekla leta, in sicer 38, a so prav vsi resnično mojstrsko izdelani.« Strokovna komisija je nagradila najlepših šest, pri čemer jih je najbolj navdušila čipka Milene Kalan Frančeškin iz Nove Gorice. Prirejen otroški vzorec pa so poslali še na tri čipkarske šole, od katerih so prejeli deset izdelkov. Po mnenju komisije je bila najlepša čipka Terezije Praznik iz Čipkarske šole Žiri.

Čipko so si privoščili le najpremožnejši

Bogato zgodovino klekljanja v Žireh so v svojih literarnih in likovnih delih ubesedili in upodobili številni žirovski ustvarjalci, kar po županovih besedah dokazuje, kako pomembno je klekljarstvo v Žireh. Zato se je zahvalil članom društva Cvetke, ker s svojo dejavnostjo ohranjajo spomin na prednike in obenem navdušujejo mlade rodove, da se še vedno učijo klekljati in ustvarjajo vedno nove izdelke. »Klekljanje se danes ne pojavlja le v tradicionalnih oblikah, to je v prtih in zavesah, ampak ste čipkam dodali nov pridih in jih prenesli v vsa polja družbenega in modnega življenja. Najdemo jih v arhitekturi, oblačilih, obutvi … Včasih so se s čipko lahko pohvalili le najpremožnejši, danes pa si jih tudi zaradi pridnih rok klekljaric lahko privoščimo vsi, željni umetnosti.«

Ohranjajo žirovsko kulturno dediščino

Klekljanje, ki je predstavljalo dodaten zaslužek in preživetje številnim družinam v Žireh, je po vojni malce zamrlo, je spomnila Mojca Albreht. Žirovci so se namreč zaposlovali v novonastalih tovarnah, a so še vedno klekljali v prostem času po domovih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je začel delovati klekljarski krožek v okviru društva upokojencev, otroci pa so se klekljanja še naprej učili v čipkarski šoli, kjer je poučevala Marica Albreht. »S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami je poskrbela, da je klekljarstvo v Žireh spet zaživelo v vsej svoji veličini,« je poudarila Mojca Albreht in dodala, da so 5. marca 2004 ustanovili klekljarsko društvo Cvetke. »Najprej je štelo 112 članov, a je članstvo v nekaj letih naraslo na 150. Zdaj nas je spet vedno manj – ta čas društvo šteje 64 članov.« Približno polovica članov aktivno sodeluje pri klekljanju čipk za razstave in tako še naprej uspešno ohranjajo neprecenljivo žirovsko kulturno dediščino. Člani društva s svojimi brezčasnimi umetninami sodelujejo na razstavah po vsej Sloveniji in tudi zunaj naših meja ter tako pripomorejo k prepoznavnosti slovenske čipke.