Tretjine življenja

<p>Življenjska enačba: mladost + starševstvo + modrost = Jaz</p>

V prvi tretjini smo s starši. Najprej biološko in fizično. To je opaziti. Rastemo, se razvijamo in izobražujemo in se (nehote) pripravljamo na samostojno življenje. Starši nam omogočajo otroštvo, kot pač znajo in zmorejo. Nihče jih ni sistematično učil starševstva. Še v bližnji preteklosti so bili starši zadovoljni, da so svojim otrokom omogočili topel dom, hrano in predvsem izobrazbo. Pogosto so nam rekli: »Uči se, da ti bo lažje kot meni!« Odvisno od staršev so nam nekatera področja bolj, druga manj domača: nekje je bilo doma podjetništvo in otroci kar nekako znajo obračati številke, drugje je bilo samo delo in otroci pač znajo garati, nekje so imeli kulture v izobilju in otroci so se navadili na gledališča in koncertov, ponekod so bile knjige povsod po hiši in otroci kasneje radi posegajo po njih … Na koncu prve tretjine se začnemo zavedati, da smo s primarno družino precej bolj pogojeni, kot si upamo priznati. Zato se začnemo ukvarjati s seboj, z odnosom, ki smo ga imeli z očetom in z mamo, kako sta onadva med seboj komunicirala, lepi in težki trenutki, spomini in ne-spomini … Primarni odnosi so oblikovali vzdušja, ki živijo v nas in zahtevajo ponavljanje in ponavljanje že poznanega.

Drugo tretjino življenja namenimo lastnim otrokom. Veselje ob nosečnosti, rojstvo, prvi koraki in prve besede, šolski uspehi …, veliko nepričakovanega veselja prinese naraščaj. Toliko časa nam vzamejo, da včasih pozabimo na prvo tretjino, pozabimo nase, saj moramo poleg otrok usklajevati še službo, lasten zakon, svoj prosti čas, rešiti stanovanjski problem in še kaj bi se našlo. Čas hitro beži, že so tu najstniki in razburkano morje odraščanja naših otrok – kje so, kdaj pridejo, avtomobili, ali bodo izbrali sebi pravo smer študija, upanje, da bodo dobili želene življenjske sopotnike in da jim bo življenje dobro služilo. Če se nam, staršem, uspe najprej umiriti, je živeti z najstniki lahko prav zabavno.

V tretji tretjini življenja običajno ni več staršev, otroci so se osamosvojili. Imam čas zase in za najin zakon. Končno lahko dihava počasi in lahko čas razporedim tako, kot mi paše. To tretjino najbolj zaznamuje odhod v pokoj. Lahko se posvečam sebi, raziskujem sebe, se ukvarjam s hobiji, s katerimi se prej nisem zmogel. Časa je dovolj in le od mene je odvisno, kaj bom z njim naredil. Pravijo, da se tempo umiri, zajtrk je daljši, pogledi v naravo dobijo svojo globino, prihajajo spomini na primarno družino, precej pogosto se spomnim na starše v dobrem in slabem, nekaj razumemo, nekaj ne moremo razumeti. Opazujemo lastne otroke in se veselimo njihovih uspehov in trpimo ob njihovem trpljenju. Nehote se vsiljujejo misli o minljivosti in smrti, predvsem ob smrti staršev in vrstnikov. Delamo bilanco in na koncu tretje tretjine pride lastni račun. Več kot sem storil Dobrega sebi in drugim, boljše je.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Gorenjska / ponedeljek, 19. november 2012 / 07:00

Gradnja osnovne šole se začenja

Kamniški svetniki so potrdili investicijski program za rekonstrukcijo in gradnjo prizidka s telovadnico pri OŠ Toma Brejca, župan Marjan Šarec pa je takoj za tem že podpisal pogodbo z izvajalcem.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Zvestoba navijačev, dolga desetletja

Polde Strajnar: »Spominjam se, da me oče peljal na prvo tekmo pred 50 leti. Takrat je bil nasprotnik Jeseničanov Partizan. Bilo je še na tribuni brez strehe....

Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Postali smo prava hokejska ekipa

Tako pravi predsednik HK Acroni Jesenice Dimitrij Piciga, ki je vodenje kluba prevzel pred začetkom zadnje sezone.

Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Legenda Boris Čebulj

"Igrali smo s srcem," pravi Boris Čebulj, eden od prve šampionske generacije jeseniških hokejistov, ki so leta 1957 prvič postali državni prvaki.

Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Zdaj se hokej igra na višji ravni

Prišel je čas za prenovo hokejske dvorane, pravi nekdanji hokejist Silvo Poljanšek

Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Bine še vedno zabija gole!

Legendarni Albin Felc se še ni poslovil od ledu.