Sabira Hajdarević

Umrla je Sabira Hajdarević

V 87. letu se je v Kranju poslovila dolgoletna učiteljica petja in klavirja v Glasbeni šoli Kranj, mezzosopranistka Sabira Hajdarević.

Kranj – Ljubezen do glasbe jo je prevzela že v otroških letih v rodni Zenici, kjer je prepevala v šolskem zboru in se začela učiti tudi igranja na klavir. Po srednji glasbeni šoli v Sarajevu je študirala klavir na Akademiji za glasbo v Zagrebu, kjer se je kasneje vpisala tudi na srednjo šolo petja. Petje je nato študirala še na Akademiji za glasbo v Ljubljani, že v času študija pa je tudi nastopala v Komornem zboru RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Lebiča. Za radio je posnela veliko skladb, od samospevov do nastopov z ansambli, izvajala je dela Bartoka, Kodályja, Prokofjeva, Lipovška, Merkuja, Bjelinskega, Dvořáka, pela je operne arije iz Bizetevih in Verdijevih oper, za radio Trst je posnela skladbe slovenskih skladateljev, snemala je v Zagrebu.

Leta 1969 se je zaposlila v Glasbeni šoli v Kranju, kjer je v poučevanju dveh predmetov, klavirja in solo petja, preživela svojo poklicno delovno dobo, po štiridesetih letih dela pa se je leta 2010 tudi upokojila. Pri njej so se petja učile znane pevke Helena Blagne, Marta Zore, Romana Krajnčan, pa Marko Kavčič in Marta Bohinc, moč črno-belih tipk pa so spoznavali tudi pianisti Petar Milič, Katja Frelih Dobrovoljc, Marko Hribernik, Matej Lipar, Matej Wolf.

V svoji dolgoletni pevski karieri je pela na mednarodnem ljubljanskem festivalu, na festivalu v Radencih, na poletnih Dubrovačkih igrah, v Budvi, na Opatijski tribuni, nastopala je z orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom RTV, zagrebško filharmonijo, reškim opernim orkestrom, sodelovala z uglednimi dirigenti in ob spremljavi mnogih odličnih pianistov. Pela je tudi z enim naših največjih tenoristov Antonom Dermoto. Posnela je tudi več plošč in zgoščenk.

»Tako je hitro šlo, ne morem si misliti, da je samo, odkar sem v Kranju, minilo že štirideset let. Kot da bi jih bilo deset, vse se je dogajalo tako spontano, na eni strani poučevanje in nastopi ter tekmovanja učencev, na drugi moji koncerti, snemanja … Moj dan je bil vedno poln. In še več bi pela, če bi le imela možnost,« je še povedala v pogovoru v reviji Kranjčanka pred natanko 14 leti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / / 09:06

Cerkev na Okroglem so prenovili

Okroglo – Prvo nedeljo po godu zavetnice podružnične cerkve sv. Marije Magdalene vaščani Okroglega praznujejo žegnanjsko ali semanjo nedeljo. Letos je bila še posebno slovesna, saj jim je...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:37

Najlepši Slovenec je ...

To bomo izvedeli že konec naslednjega tedna. So se pa finalisti za mistra Slovenije 2015 dva dni družili v gorenjskem Hotelu Špik v Gozdu - Martuljku. Tokrat izbor za najlepšega Slovenca poteka že sed...

GG Plus / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:23

Slikovita Krnica, vrata v gorski svet

Šest kilometrov dolga alpska dolina je vse leto privlačna izletniška točka za številne pohodnike, za planince pa odlično izhodišče za osvajanje bližnjih vrhov.

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:17

Bolj ekonomično in bolj ekološko ogrevanje

Skoraj vso zimo so pet kranjskogorskih hotelov ter prav toliko tamkajšnjih občinskih objektov ogrevali prek sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, s čimer so se za več kot dvajset odstotkov z...

Bohinj / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:00

Zlatorog na muhi politike

Zaradi zahtev občinskega sveta po doslednem izvajanju Zakona o gospodarskih javnih službah turiste, ki čakajo na turistično ladjico Zlatorog, ki jo upravlja zasebnik, čakajo zaklenjena vrata na pomolu...

Kronika / ponedeljek, 1. junij 2015 / 14:54

Frentz je priznal krivdo

Nizozemec Johannes Henrik Frentz, ki je v kleti nekdanjega hotela Gora oziroma TGT v Podljubelju gojil konopljo v modernem laboratoriju, se je odločil za priznanje.