Koča v Krnici je načeloma odprta vse leto; kadar ni, oskrbniki obiskovalce na to opozorijo z napisi pod smerokazi.

Slikovita Krnica, vrata v gorski svet

Šest kilometrov dolga alpska dolina je vse leto privlačna izletniška točka za številne pohodnike, za planince pa odlično izhodišče za osvajanje bližnjih vrhov.

Če je vreme dovolj stabilno, številni izkoristijo prosti čas tudi za obisk gorskega sveta. Med bolj obiskanimi točkami je prav gotovo Krnica, šest kilometrov dolga gorska dolina, ki se začenja južno od Kranjske Gore – ob vznožju ceste na Vršič na robu Triglavskega narodnega parka.

Lepo urejena sprehajalna pot skozi Krnico vodi vzdolž slikovitega gorskega potoka Velika Pišnica v smeri proti Razorju. Na koncu doline, po dobri uri hoda, je koča v Krnici, ki jo že več kot desetletje upravlja Mojca Zupan, domačinka iz Kranjske Gore. Z veseljem pozdravi številne pohodnike, ki pridejo v Krnico. »Prihajajo turisti od vsepovsod, tujci tako rekoč z vsega sveta pa tudi slovenski turisti ter domačini in vikendaši iz Kranjske Gore,« pove. Koča je odprta vse leto – novembra in aprila le ob koncih tedna, sicer pa ves čas, če je le vreme primerno.

Gospa Mojca pohodnikom z veseljem postreže predvsem z jedmi 'na žlico', ki jih na štedilniku na drva skuha sama. Čeprav, pravi, se v zadnjem času tudi pri pohodnikih poznajo težke gospodarske razmere. »Ni malo takšnih, ki le posedijo zunaj, na klopeh, kjer pojedo s seboj prineseno malico,« pove.

A se nad poslom ne pritožuje. Vesela je, da je obiskovalcev vendarle precej, tudi tistih, ki redno zahajajo v Krnico. Posebno živahno je v poletnih mesecih pa jeseni, ko prihajajo planinci, ki lahko v koči prespijo, in imajo od tam imenitno izhodišče za pohode v gore – Križ (2410 m), Škrlatico (2740 m), Špik (2472 m) in Prisojnik (2547 m), ki obkrožajo to slikovito dolino.

Pozimi, ko pade sneg, pot do koče steptajo in jo pripravijo za sankanje. A letos, pravi oskrbnica, snega ni bilo prav veliko. »Lani ga je skupaj padlo več kot devet metrov, letos le dober meter. Lani smo do koče prvič lahko z avtom prišli šele 27. maja, letos je sneg skopnel že 4. aprila.«

Mojca Zupan pravi, da je kočo od kranjskogorskega planinskega društva prevzela v upravljanje zato, ker imata oba s soprogom rada prav to, kar v Krnico vleče tudi številne pohodnike in planince: mir, neokrnjeno naravo in pristne odnose. Veselita se prihajajočega poletja in celo obilice dela. Posebej z veseljem pa pričakujeta obisk svojega sina Miha Zupana, košarkarja, ki z družino trenutno živi v Turčiji in ki se skupaj s svojimi dekleti rad vrača v domače kraje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 07:00

Bitenjska cerkev

Odlomek iz članka Franca Ks. Kramerja Podružnica sv. Nikolaja na Bitnem, objavljen je v zborniku Na robu pojoče ravnine.

Objavljeno na isti dan


Jesenice / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Kratkočasje med počitnicami

Za šolarje in dijake so se včeraj začele zimske počitnice, ki jim jih bodo v številnih društvih in organizacijah popestrili z raznovrstnimi dejavnostmi.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Več opreme, višji prispevek

Občine komunalni prispevek obračunajo glede na opremljenost zemljišča. Če bi plačilo komunalnega prispevka določala država, bi bil ta zagotovo nižji. Najvišji je v občini Gorenja vas-Poljane, kjer je...

Prosti čas / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Za kakšen dan bi se vrnili na Kmetijo

Minulo soboto, na valentinovo, so se v gostilni Bencak v Medvodah srečali nekateri junaki zadnjega resničnostnega šova Kmetija.

Kultura / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Sprašujemo se, kam

V Hiši kulture Gorenjskega glasa predstavljen likovno literarni projekt Kam.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Prijateljska Hrvaška ter umni Slovenci

Obsežno pismo pod naslovom Prijateljska Hrvaška ter umni slovenski politiki nam je o odnosih Slovenije in Hrvaške napisal Radovan Hrast, avtor knjige Viharnik na razpotjih časa.