Davčna obravnava agrarnih skupnosti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 25. marec 2024 / 10:55

Na Gorenjskem delujejo številne agrarne skupnosti, to so lastniške skupnosti fizičnih in pravnih oseb, ki gospodarijo s skupnim premoženjem, predvsem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Nastale so na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega po drugi svetovni vojni podržavljenega premoženja. Organizacijsko so nekaj posebnega: niso pravne osebe, so lahko stranka v sodnih, upravnih in drugih postopkih, razen v davčnih, imajo davčno številko …

Na finančni upravi (Furs) pojasnjujejo, da agrarna skupnost ni davčni zavezanec, ampak so to njeni člani glede na solastniški delež oziroma delež na skupni lastnini. Če je agrarna skupnost že vpisana v register agrarnih skupnosti, je del registra tudi seznam lastnikov oziroma članov z njihovimi deleži; v primeru, da še ni vpisana v register, pa mora predsednik zagotoviti davčnemu organu podatke o članih skupnosti in njihovih deležih.

Dohodki od prodaje lesa, krme, mleka in drugih pridelkov ter od subvencij, ki jih agrarna skupnost dobiva na transakcijski račun, se za davčne namene štejejo kot dohodki njenih članov. Davčna obravnava teh dohodkov je odvisna od načina ugotavljanja dohodka iz dejavnosti oziroma od davčnega statusa člana agrarne skupnosti. Če gre za fizično osebo, davčni organ dohodke iz kmetijstva in gozdarstva (katastrski dohodek in subvencije) obravnava kot njegove dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V primeru, da član agrarne skupnosti oziroma njegovo kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se za obdavčitev teh dohodkov upoštevajo pravila, kot veljajo za dohodke iz dejavnosti. Če je član agrarne skupnosti pravna oseba, se del pripadajočega dohodka iz kmetijstva in gozdarstva obravnava v okviru obdavčitve pravnih oseb.