Devet desetletij skokov v Planici

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 24. marec 2024 / 22:10

Te dni mineva devetdeset let od prve mednarodne prireditve na prvi veliki skakalnici pod Poncami, v tem času pa je Planica postala sinonim za smučarske skoke in polete. Na finalu svetovnega pokala leta 2019 je aktualni planiški rekord s poletom 252 metrov postavil Japonec Rjoju Kobajaši.

Vse skupaj pa se je pod Poncami začelo leta 1934, ko so se na 90-metrski skakalnici stavbenika Ivana Rožmana na državnem prvenstvu 4. februarja najprej preizkusili takrat še neizkušeni slovenski skakalci. Z novim državnim rekordom, skokom, dolgim šestdeset metrov, je zmagal Franc Palme.

Tudi na mednarodni krst prve planiške velikanke niso čakali dolgo. Tekma je potekala 25. marca 1934, Norvežan Birger Ruud pa je po zmagi na uradni tekmi dosegel nov svetovni rekord, ko je skočil 92 metrov. Na tekmi 15. marca 1936 se je s poletom, dolgim kar 101,5 metra, v svetovno zgodovino smučanja in Planice zapisal 18-letni Avstrijec Sepp Bradl - Buwi.

Le malo pred okupacijo Kraljevine Jugoslavije so v Planici 1. marca 1941 poleg peščice Slovencev na tako imenovanih študijskih poletih na planiški letalnici nastopili le še nemški skakalci. Rudi Gehring je s 108 metrov dolgim poletom najprej izboljšal Bradlov svetovni rekord iz leta 1938, ko je skočil 107 metrov, nato pa je doskočil pri neverjetnih 118 metrih. Takrat je Rudi Finžgar iz Krope tedanji jugoslovanski državni rekord pomaknil na 95 metrov, pri daljavi 102 metra pa je podrsal po snegu, kar se je zgodilo tudi Bohinjcu Albinu Novšaku.

Rudi Finžgar je nato kot prvi Slovenec presegel stometrsko znamko, saj je 102 metra skočil na prvih planiških poletih po osvoboditvi leta 1947.

Pozimi leta 1950 je Planico prehitela nova letalnica, ki jo je v Oberstdorfu na Bavarskem zasnoval nemški arhitekt in skakalec Heini Klopfer.

Dotrajana velikanka se je leta 1950 podrla, leta 1954 je bila zgrajena nova Bloudkova velikanka, a Planica se je v prvi plan povrnila šele z novo letalnico bratov Janeza in Lada Goriška marca 1969, ko je vzhodnonemški tekmovalec Manfred Wolf skočil 165 metrov.

To je bil tudi odločilni korak k priznanju smučarskih poletov kot samostojne discipline skokov na smučeh in uvedbi svetovnih prvenstev na kongresu FIS leta 1971 v Opatiji in Mednarodna smučarska zveza (FIS) je izvedbo prvega svetovnega šampionata v poletih leta 1972 zaupala Planici. Prvi svetovni prvak je postal Švicar Walter Steiner.

Rekordno leto

Planica je nato gostila še več svetovnih prvenstev in tekmovanj v smučarskih poletih, s pravo točo svetovnih rekordov se je iztekel planiški finale svetovnega pokala 2005. Takrat je Norvežan Bjorn Einar Romoren prvega postavil že v poskusni seriji, nato mu ga je za nekaj minut prevzel Finec Matti Hautamäki, Romoren pa je postavil rekordno daljavo 239 metrov.

Šest let pozneje je povečana letalnica v Vikersundu na Norveškem (po načrtu inž. Janeza Goriška) prekinila dolgoletno prevlado Planice z novima svetovnima rekordoma Norvežana Johana R. Evensena (243 in 246,5 metra).

Planica se je v igro za nov svetovni rekord vrnila leta 2015, ko se je s povečavo letalnice končala gradnja Nordijskega smučarskega centra Planica. Peter Prevc, ki je le nekaj tednov prej kot prvi v Vikersundu skočil 250 metrov, je na povečani Letalnici bratov Gorišek pomaknil planiški rekord na 248,5 metra. Na finalu svetovnega pokala leta 2019 je aktualni planiški rekord 252 metrov postavil Japonec Rjoju Kobajaši in s tem Planico približal Vikersundu, kjer je Stefan Kraft skočil 253,5 metra.