Ledena gmota ogroža obratovanje dvorane

Neprekinjeno obratovanje Ledene dvorane Bled je zaradi okvare na hladilnem sistemu izpred treh let letos negotovo. Upravljavec Infrastruktura Bled skuša premostiti težave, ki so posredna posledica okvare, in preprečiti zaprtje dvorane za več mesecev, medtem ko se pripravlja na njeno celovito obnovo v prihodnjem letu.

Bled – Vseh šest lednih dvoran v Sloveniji, ki so bile zgrajene v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se po besedah Jakoba Bassaneseja, vodje turistične infrastrukture na Infrastrukturi Bled, srečuje s podobnim izzivom. Od takrat, kot pravi, niso bile deležne večje pozornosti ali podpore države pri obnovah in novih investicijah. Zaradi njihove specifične narave namreč vsakršna nadgradnja ali adaptacija terja obsežno finančno investicijo. Poleg tega njihovo obratovanje zahteva znatna sredstva, ki jih sicer zagotavljajo lokalne občine. »Ker imajo hladilni sistemi, vgrajeni v te objekte, predvideno življenjsko dobo približno petdeset let, se neizogibno približujejo točki, ko bodo dotrajani in nujno potrebni obsežne obnove,« je poudaril.

Okvara na hladilni napeljavi

Zob časa je že pustil sledi na Ledeni dvorani Bled. Maja leta 2021 je prišlo do okvare na eni od cevi hladilnega sistema pod igriščem, ki so nameščene v betonsko ploščo. Do razpoke je prišlo v času remonta in taljenja ledu, ko se ob višjih temperaturah material razteza, pritisk v ceveh pa naraste. Kot je pojasnil Bassanese, jim je s hitrim ukrepanjem uspelo preprečiti uhajanje amonijaka, ki hladi ledeno ploskev, in napako odpraviti s takojšnim hlajenjem. »Da bi preprečili morebitno nadaljnje uhajanje amonijaka, smo morali štiri leta neprestano obratovati in proizvajati led, s čimer smo zagotovili, da je razpoka ostala zaprta,« je pojasnil.

Hlad prebil izolacijo

Zaradi neprestanega obratovanja dvorane, ki sicer v normalnih razmerah deluje dvesto dni na leto, so se pred kratkim pojavile nove težave. Hlad je prebil izolacijo pod betonsko ploščo. »Zemlja je začela zmrzovati in po nam dostopnih podatkih je led dosegel vsaj 2,5 metra pod tlemi. Ko je led izkoristil ves potencial v zemlji, se je začel širiti na površje, torej v betonsko ploščo, zaradi česar se na določenih mestih dviguje tudi ledena ploskev,« je dejal, ob tem pa dodal, da je drsanje kljub temu trenutno varno in nemoteno, potencialne nevarnosti za drsalce in okoliške prebivalce pa ni. So pa zaradi neravne ledene plošče stroški obratovanja znatno višji, saj porabijo petdeset odstotkov več električne energije za vzdrževanje ravne ploskve. »Dvigi so minimalni, a ob nadaljnjem dvigovanju se lahko zgodi, da betonska plošča poči. V tem primeru bi cevi za amonijak lahko prišle v stik z vodo, kar bi povzročilo dodatno težavo, zaradi česar bi morali dvorano zapreti za približno deset mesecev, da bi lahko sanirali nastalo škodo,« je zaskrbljen Bassanese.

Dvorano bi morali zapreti

Da bi preprečili črni scenarij, so v tem tednu po drenažnih ceveh, ki potekajo pod igriščem, začeli vpihovati vroč zrak in na ta način vzpostavili neke vrste talno gretje v dvorani, kar bodo izvajali vse do 1. aprila. »Če nam bo na ta način uspelo preprečiti dvigovanje ploskve, delovanja dvorane ne bomo ustavili,« je optimističen Bassanese.

Če z ogrevanjem drenažnih cevi ne bodo uspešni, bodo s. 1. aprilom dvorano zaprli, začeli tajati led in ogrevati dvorano, da bi ledeno gmoto pod igriščem v čim večji meri stalili. Če bodo pri tem uspešni, bi dvorano lahko ponovno zagnali 1. junija. »S temi postopki osrednja težava ne bo odpravljena. Zagotovili bomo le neprekinjeno delovanje dvorane do trenutka, ko bomo pristopili k njeni celoviti prenovi,« je napovedal Bassanese.

Celovita prenova

Infrastruktura Bled načrtuje začetek celovite prenove dvorane 1. marca prihodnje leto. Vključevala bo prenovo betonske plošče in hladilnih cevi, stojnice, elektrifikacije in energetsko optimizacijo objekta. Predračunska vrednost obnove je ocenjena na 2,4 milijona evrov. »Dvigovanje plošče bo nedvomno povzročilo dodatne stroške, zato bo končna vrednost še nekoliko višja,« je povedal. Na kakšen način bodo obnovo financirali, še ni dorečeno.

Po Bassanesejevih navedbah imajo na mizi dve možnosti financiranja. Ena od teh je v okviru javno-zasebnega partnerstva (JZP), druga je lastno financiranje. »Za zdaj še ne morem podati ocene, katera možnost bi bila za nas ugodnejša in ustreznejša,« je komentiral Bassanese. Obnova naj bi trajala predvidoma dobre štiri mesece in bila sklenjena do 1. julija 2025.

Pomisleki zavlekli postopek

K celoviti prenovi bi sicer lahko pristopili že prej, a se je po zadnjih lokalnih volitvah zapletlo in zavleklo zaradi pomislekov nekaterih – kot trdi Bassanese – nekompetentnih posameznikov, ki so dvomili o smotrnosti investicije, izbiri tehnične rešitve in načinu možnosti financiranja z javno-zasebnim partnerstvom. »Po zahtevnih pogajanjih in večkratnih sestankih s predstavniki Občine Bled je bila na koncu vendarle sprejeta odločitev, da so pregled možnega sofinanciranja, izbira in višina investicije pravilni,« je povedal.

Infrastruktura Bled je takoj zatem začela postopke JZP z namenom, da pridobi enega od možnih virov financiranja. A končni dogovor, torej sprejetje koncesijske pogodbe na občinskem svetu Občine Bled in podpis, bi morali izvesti do januarja letos, če bi želeli obnovo začeti že 1. marca 2024. »Zaradi neutemeljenih pomislekov posameznikov je obnova preložena na prihodnje leto, zaradi nove težave, ledene gmote v zemlji pod igriščem, pa je ogroženo tudi obratovanje za več mesecev, če se uresničijo najslabše napovedi,« je bil kritičen Bassanese.