Butarice so naša posebnost

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 20. marec 2024 / 21:56

Na festivalu cvetnonedeljskih butar v Železnikih si je bilo mogoče ogledati, kako zelo se te razlikujejo v posameznih delih Slovenije.

Železniki – Prihajajoča nedelja bo cvetna in na ta dan bodo v cerkvah znova blagoslavljali oljčne vejice ter butarice in druge snope pomladanskega zelenja. Kako se ti razlikujejo po posameznih slovenskih pokrajinah, so minulo soboto pokazali v Železnikih na petem Festivalu cvetnonedeljskih butar. V kulturnem domu si je bilo možno ogledati trinajst različnih primerkov – od Prekmurja, Štajerske, Koroške do Gorenjske. Kot sta poudarila predsednik Turističnega društva Železniki Tomaž Weiffenbach in avtorica razstave Sabina Romšak, so butarice prava posebnost in bogastvo naše države, ki kljub svoji majhnosti premore veliko različnih butaric.

Kot je pojasnila Romšakova, se razlike kažejo v poimenovanju butaric, sestavinah in oblikah. Izdelane so iz različnega rastlinja: bršljana, pušpana, ciprese, mačice, brinja, oljčnih vejic ..., marsikje pa nanje obešajo še jabolka, pomaranče, mandarine in pisane papirnate trakove. Vsako leto se trudijo, da za festival butar zberejo čim več različnih primerkov, kar po besedah Romšakove ni enostavno, saj je do izdelovalcev težko priti oz. jih je čedalje manj. Letos je bila prvič razstavljena butarica iz Mislinje. Izdelana je bila iz vrbovih vej in pušpana ter okrašena s papirnatimi cvetovi in pisanimi trakovi, ki so krasili tudi nekatere druge primerke butaric. Vselej izstopajo t. i. ljubenske potice, lesene figuralne butarice iz Ljubnega ob Savinji. Izdelane so po najrazličnejših motivih; razstavljeni primerki so bili v obliki motorne žage, avta in otroške dude.

Butarice tudi izdelovali

Obiskovalci so lahko videli tudi snopa iz Topolšice in Dravograda, pušl iz baške grape, palovško in šmarsko butarico iz okolice Kamnika, ki imata dodane smrekove oblance, pa poljansko in žirovsko butaro, beganci z Bleda in Begunj, naklansko banco in seveda butarico iz Železnikov, ki jo okrasijo še s čipkami. Podeželske butare so bile običajno visoke in težke, saj so jih kmetje po blagoslovu doma razdrli in njene dele razdelili na mnogo krajev po posestvu – za zaščito domačije, ljudi in živali pred vsem hudim. Butare pa so bile velike tudi zato, ker so se fantje z njimi postavljali in celo tekmovali, kdo bo k blagoslovu prinesel najlepšo in največjo, je pojasnila Romšakova. »Cvetnonedeljska dediščina je zelo bogata. Škoda bi bilo, da gre v pozabo,« je poudarila.

Obiskovalci so imeli tudi letos možnost pod mentorstvom Bernarde Kvas iz Zgornjih Palovč pri Kamniku izdelati svojo butarico iz zelenja in raznobarvnih oblancev. Zanimanje za delavnico je bilo veliko, organizatorji pa so bili zelo zadovoljni tudi z obiskom festivala, ki je poleg butaric ponudil še marsikaj drugega. Razstavljeni so bili še velikonočni prti, Unicefove punčke in druga ročna dela upokojenk, obiskovalcem so ponudili tudi oljčne vejice, velikonočne hostije, dražgoške kruhke, čipke in spominke, košare in suho robo …