Izzivi gašenja električnih vozil

Kako postopati pri gašenju vozil na električni pogon, je na nedavnem predavanju, ki ga je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Šenčur, pojasnil poklicni gasilec Boštjan Žagar, vodja izmene pri Gasilski brigadi Ljubljana in mednarodni inštruktor za področje tehničnega reševanja vozil.

Šenčur – V Sloveniji trenutno še ni vzpostavljen uraden protokol ali standardiziran postopek za posredovanje pri požarih na električnih vozilih. Zato gasilci, kot pravi Boštjan Žagar, v takih situacijah ravnajo po priporočenih oziroma dogovorjenih postopkih, ki so bili oblikovani na osnovi pridobljenih izkušenj, izobraževanj ter navodil proizvajalcev.

Nezgode z električnimi vozili, vključno s požari, so redke in celo manj pogoste kot pri vozilih z motorjem na notranje zgorevanje, pojasnjuje Žagar. Vendar se lahko zgodijo zaradi različnih vzrokov, kot so mehanske poškodbe, napake pri polnjenju, kratki stiki ali proizvodne napake, kar lahko povzroči nenadzorovano pregrevanje baterije in potencialno termično reakcijo. Dosedanje izkušnje po Žagarjevih navedbah kažejo, da se težave najpogosteje pojavijo med polnjenjem električnega vozila. »Prenapetost pri polnjenju lahko botruje poškodbi in posledično požaru,« je dejal.

Intenzivno izgorevanje

Kot je pojasnil, je požar na električnem vozilu težko obvladljiv, saj se zelo hitro razvije, zato je gašenje zahtevnejše kot pri vozilih z motorjem na notranje zgorevanje. »V primeru požara baterije je izgorevanje iz nje izredno intenzivno, zato se požar bistveno hitreje širi na sosednja vozila in okolico.«

Litij-ionske baterije, ki so jih doslej najpogosteje uporabljali v električnih vozilih in lahko vsebujejo tudi 250 in več celic, so po njegovih besedah manj ali bolj vnetljive. Da bi zmanjšali tveganje za vnetje in zagotovili varnost, proizvajalci baterij vključujejo različne varnostne mehanizme, ki nadzorujejo napetost, tok in temperaturo baterij. Varnost električnih vozil se nenehno izboljšuje s tehnološkim razvojem in strožjimi varnostnimi standardi. »Proizvajalci električnih vozil stalno razvijajo baterije z manjšim tveganjem vžiga, pri čemer določeni že zagotavljajo, da baterija ne more zagoreti,« je poudaril.

Gašenje baterije in vozila

V primeru nezgode na vozilu morajo gasilci naprej prepoznati, da gre za električno vozilo. Dva glavna kazalnika, ki nakazujeta na to vrsto vozila, sta odsotnost izpušne cevi in zvok motorja. Električna vozila namreč nimajo izpušnih sistemov, prav tako so običajno veliko tišja od vozil z motorjem na notranje zgorevanje.

»Električno vozilo, vpleteno v nezgodo, najprej zavarujemo proti premikanju, čemur glede na stopnjo poškodbe sledi odklapljanje baterijskih sistemov oziroma električnih napajanj. Pri tem skušamo s pomočjo varnostnih stikal, varnostnih zank oziroma namenskih odklopnikov ločiti baterijo od preostalega vozila. Na ta način ga pripravimo za varno izvajanje nadaljnjih nalog reševanja,« je korake opisal Žagar.

Pri požaru na električnem vozilu gasilci razločujejo klasično gašenje vozila in gašenje baterije, pri čemer lahko gori le baterija, vozilo ali oboje. »Če je požar na vozilu v polnem razvoju, najprej pogasimo ta del, šele nato baterijo. Če gori baterija, skušamo preprečiti, da bi požar prešel na vozilo in ga bistveno poškodoval,« je pojasnil.

Najučinkovitejše sredstvo

Pri rokovanju s poškodovanimi baterijami se je kot najučinkovitejše sredstvo izkazala voda, ki lahko deluje kot sredstvo za gašenje ali kot ohlajevalno sredstvo za preprečevanje termičnega pobega med celicami in nadaljnjega segrevanja baterije. »Teoretične smernice priporočajo hlajenje poškodovane baterije z od sto do dvesto litri vode za približno 15 minut. Vendar pa praktične izkušnje kažejo, da je za resnično učinkovit postopek treba uporabiti vsaj od enega do dva kubična metra vode in podaljšati čas hlajenja na eno do dve uri,« je dejal Žagar.

Pri poškodovanih baterijah obstaja tveganje, da se vžgejo tudi nekaj dni po nezgodi. Poškodbe namreč lahko povzročijo notranje kratke stike ali poškodbe celic, kar lahko sčasoma privede do čezmernega segrevanja in vžiga. Termična reakcija se tako lahko zgodi takoj po nesreči ali pa z zamikom. »Baterijo zato ob poškodbi ohlajamo, a kljub podatkom, ki jih kasneje pridobimo s tehniko termovizije in termometri, nikoli ne moremo biti stoodstotno prepričani, ali smo bili uspešni in smo popolnoma odpravili možnost vžiga,« je opozoril Žagar in dodal, da mora biti vozilo s poškodovano baterijo odvedeno na ustrezno varovano mesto. »Pri nas velja dogovor, da v okolici takega vozila ne smejo biti prisotna druga vozila oziroma predmeti. V tujini zahtevajo prazno območje v radiju 15 metrov. Vozilo nato odleži, kar pomeni, da mine določeno časovno obdobje, v katerem se potrdi stabilnost baterije.«

Onesnaževanje okolja

Baterije vsebujejo različne kemične snovi, vključno z grafitom, litijem, kobaltom, nikljem in drugimi težkimi kovinami, ki so lahko škodljive za okolje. Med požarom oziroma gašenjem zato dodatno težavo predstavlja uhajanje teh snovi v okolje. Poleg tega se sproščajo strupeni plini in dim, ki vsebujejo škodljive kemikalije, kar prispeva k onesnaževanju zraka in predstavlja tveganje za zdravje ljudi. »Gašenje litij-ionskih baterij lahko zahteva velike količine vode, ki se onesnaži s kemikalijami in drugimi prej omenjenimi snovmi. Odpadna voda se izpira v okolje, kar je seveda ekološko problematično, saj lahko onesnaži tla in vodna telesa.«

Še bolj problematično je ohlajanje baterije na način potapljanja v zabojniku, kjer je količina vode večja in bolj kontaminirana. »Z vidika zakonodaje se ta voda razume kot nevarni odpadek, ki ga je treba sanirati na pravilen način, saj v nasprotnem primeru lahko povzroči dolgoročno škodo za okolje. Gre sicer za nestandarden odpadek, zato pogosto pride do težave, kdo, kdaj in kje ga bo prevzel, niti ni točno določeno, kje natanko bo električno vozilo odležalo.«

Veljajo za varna vozila

Ob robu je Žagar še enkrat poudaril, da električna vozila načeloma veljajo za zelo varna vozila, nezgode, zlasti požari, pa so pri njih izredno redki. Kljub temu je pomembno, da z njimi ravnamo skrbno in vestno upoštevamo navodila proizvajalcev za učinkovito polnjenje, shranjevanje in uporabo. »Če se vseeno zgodi požar na električnem vozilu, sami z gašenjem skoraj zagotovo ne boste uspešni, saj zaradi specifičnosti baterije zahteva drugačen pristop kot požar na vozilu z motorjem na notranje zgorevanje, zato nemudoma pokličite številko za klic v sili 112 in na varni razdalji počakajte na prihod gasilcev,« je sklenil Žagar.