
Za spravo priznanje in odpuščanje
V Hribarjevi dvorani ob gradu Strmol smo na Glasovi preji gostili Petra Hribarja, nečaka zadnjega strmolskega graščaka Rada Hribarja, ki so ga januarja 1944 skupaj z ženo Ksenijo na okruten način umorili pripadniki VOS-a.
Dvorje – Peter je najmlajši sin Petra Hribarja starejšega, enega od bratov Rada Hribarja, iz sicer številne meščanske družine, v kateri je bilo kar trinajst otrok. Dolgih 23 let je gost tokratne Glasove preje iskal resnico o likvidaciji strica Rada in njegove žene Ksenije. Po doseženi rehabilitaciji leta 2000 in končanem denacionalizacijskem postopku štiri leta kasneje je bil Strmol vrnjen lastnikom. Lani marca je Peter Hribar dobil dovoljenje za izkop posmrtnih ostankov umorjenih, analiza DNK je potrdila, da so pripadali Hribarjevima, kasneje pa so jih položili v družinsko grobnico v Ljubljani. Pred letom dni so na gradu Strmol postavili spominsko ploščo, predsednik države Borut Pahor pa se je družini Hribar v imenu državljanov Slovenije opravičil.
Gost je uvodoma spregovoril o svoji rodbini in stricu Radu, v osrednjem delu pogovora pa je orisal žalostno usodo lastnikov Strmola. V dolgoletnem raziskovanju in številnih pogovorih z nekdanjimi partizani, ljudmi, povezanimi s predvojnim Strmolom, in vsemi, ki so želeli ali si upali spregovoriti o tem, si je Peter namreč izoblikoval podobo takratnega dogajanja, tako v mesecu prej kot v usodnih prvih januarskih dneh leta 1944. »Rado takrat preprosto ni sodil v njihovo shemo, še manj pa po vojni. Ni imel možnosti, da bi preživel,« je med drugim povedal Peter Hribar. Dejal je, da je zgodba zanj končana in ničesar več ne želi dokazovati. Priznanje, resnica in odpuščanje so tisti, ki bodo spravili Slovence.