Albinca Mihelič in Danijela Bakovnik, avtorica podlistka

V spomin Valentinu Kokalju, 13. del

Pa vendar je Albinca v svoji notranjosti, globoko v sebi, vse življenje pogrešala svoje rodne starše, še posebno mamo, o kateri so ji sorodniki in znanci povedali še mnogo manj kot o očetu. In kakor njen oče je tudi ona svoje najintimnejše misli in spoznanja rada oblikovala in zapisovala v pesmih; kar nekaj jih je posvetila tudi svojim staršem. Tako v eni izmed njih, ki jo v nadaljevanju navajamo, opisuje svojega očeta, kakor so ji ga predstavili drugi in kakor je njegovo podobo in še močneje izgubo občutila sama.

OČE

Komaj tri leta sem štela,

ko mi je usoda kruta te vzela,

strašne vojne bil je to čas,

ki se je zgrnil nad nas.

Še nekaj časa sem te pomnila,

potem pa se je tvoja slika zgubila,

ostala sem sama, saj vsa družina

do konca vojne pokojna je bila.

Bil si izreden človek, so povedali mi,

in čeprav živel si na vasi,

bil si planinec, igralec in režiser,

moko si mlel in manjkal nikjer.

Si ljubil domovino in šel v partizane,

kjer množice borcev bile so že zbrane,

vse si žrtvoval za domovino,

izgubil življenje in hčerko edino.

(Albinca Mihelič, roj. Kokalj)

Naše pisanje o njeni družini, še posebno o njenem očetu osemdeset let po njegovi smrti, je ni le presenetilo, ampak tudi globoko ganilo in ponovno oživilo vse njene spomine in občutja. Kakor v filmu se je pred njenimi očmi odvrtelo celotno njeno življenje. Neizmerno je hvaležna vsem, ki ohranjajo lep spomin na njenega očeta. To ji zelo veliko pomeni in se za to vsem krajanom in drugim, ki skrbijo za ohranitev spomina na njenega očeta tudi v imenu kulturnega društva, najiskreneje zahvaljuje. Midva z bratom pa sva se poslovila z željo, da bi jo še naprej spremljalo čim trdnejše zdravje in da bi lahko še dolgo živela v mestu, v katerem je (po njenih besedah) preživela svoja najsrečnejša leta. Njen oče Valentin Kokalj pa bo na Visokem še naprej ostal svetel zgled in navdih, saj nas bo njegova duhovna zapuščina – neizmerna ljubezen do domače zemlje in njenih ljudi, do slovenske besede in slovenske pesmi – spremljala in (posebno na kulturnem področju) vodila tudi v prihodnosti.

(Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 19. november 2014 / 11:54

Tanja odgovarja

Že nekaj let sem v nekakšni črni škatlici in ne vidim dalj od svojega nosu, veliko stvari se mi je spremenilo, podrlo, nekaj pa me še kar naprej potegne v svoj začarani krog. Hvala za vaša...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 10. marec 2024 / 20:15

Precejšnje razlike pri stroških kreditiranja

Najboljši kazalnik stroškov kreditiranja prebivalstva je efektivna obrestna mera (EOM), ki poleg obresti vključuje tudi stroške kreditne storitve – administrativne stroške ter stroške odobritve, za...

Kronika / nedelja, 10. marec 2024 / 20:14

Starša pokojne deklice Gaje nadaljujeta tožbo

Starša pokojne deklice Gaje nadaljujeta odškodninsko tožbo zoper Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj. Kranjsko sodišče je zavrnilo predlog tožene kranjske porodnišnice za obnovo postopka.

Nasveti / nedelja, 10. marec 2024 / 15:45

Tako to deluje?

V zadnji kolumni smo zapisali, da smo 12. del narave in da se narava vedno samoozdravlja. Narava sama skrbi za ravnotežje – in to dela celo brez človeka. Čustvene težave v nas so bolečine in narava...

Zanimivosti / nedelja, 10. marec 2024 / 15:42

V spomin Valentinu Kokalju, 13. del

Pa vendar je Albinca v svoji notranjosti, globoko v sebi, vse življenje pogrešala svoje rodne starše, še posebno mamo, o kateri so ji sorodniki in znanci povedali še mnogo manj kot o očetu. In kako...

GG Plus / nedelja, 10. marec 2024 / 09:17

Luna nagajiva (12. del)

Colnarjevi iz Kranja so bili dolgo najbolj znani po Ivani Colnar. Bila je ena od najpremožnejših meščank. V središču Kranja je imela dve hiši, eno, obdano z njivami, pa na (takratnem) obrobju mesta...