Ko otrok zboli za rakom (2)
Prestal je šest ciklov kemoterapije, zahtevno operacijo, s katero so mu odstranili tumor in rekonstruirali obraz, sledila je še ena kemoterapija, transplantacija kostnega mozga in za konec protonsko obsevanje v Trentu v Italiji.
Luka Omerzu je zdravljenje Ewingovega sarkoma, obliko zelo malignega kostnega tumorja, začel poleti 2020. Običajno življenje petčlanske družine se je zelo spremenilo.
Protokolov zdravljenja za to obliko sarkoma je več. Luka je kemoterapijo začel 17. avgusta 2020. »Najprej je imel šest ciklov kemoterapije, ki so po navadi trajali štiri dni in so se ponovili na tri tedne, da so tumor čim bolj zmanjšali. Veliko časa sva preživela v bolnišnici. Kemoterapija mu je tekla tri dni, potem je sledilo 24-urno izpiranje, in če je se je počutil 'dobro', je peti dan lahko šel domov. Skoraj po vsaki kemoterapiji sva se četrti ali pet dan vrnila na oddelek, ker je dobil vročino. Sledil je dolg teden v bolnišnici na terapiji z antibiotiki in odhod domov – sicer za nekaj dni, a vseeno je bilo to največje veselje,« pove mama Daniela Stojanovič Omerzu.
Konec decembra je sledila zahtevna operacija z odstranitvijo tumorja in rekonstrukcijo obraza. »22. december 2020 je bil za nas zelo dolg dan. Luka so operirali strokovnjaki na maksilofacialni kliniki v Ljubljani. Zjutraj so mu dali pomirjevalo in z anesteziologinjo je odšel v operacijsko sobo zelo prešerne volje, jaz pa sem imela solzne oči, cmok v grlu in težke noge. Ta dan se nam je vsem vlekel in komaj smo dočakali 18. uro, ko je kirurg sporočil, da je Luka stabilen in da se peljeta na intenzivni oddelek Pediatrične klinike. Tam je preživel dva dneva in bil na predbožični večer premeščen na kirurški oddelek. Kljub zahtevni operaciji je dobro okreval. Ni bilo nobenih večjih komplikacij z okužbami. Ob odstranitvi tumorja so mu namreč odstranili del spodnje čeljusti in jo nadomestili z delom odstranjene leve mečnice. Tako so mu rekonstruirali obraz, a to je pomenilo še skoraj 20 centimetrov veliko rano na levi nogi. Luka je vse to prenašal zrelo in hrabro,« se spominja Lukova mama.
Zdravljenje s tem še zdaleč ni bilo zaključeno. »V prvem tednu januarja 2021 je imel krajšo kemoterapijo, ker še ni bilo rezultatov biopsije. Ker je obstajala velika verjetnost, da tumorja niso odstranili v celoti, je Luka v februarju opravil še transplantacijo kostnega mozga. Darovalec je bil sam sebi, saj so ob začetku zdravljenja opravili še odvzem matičnih celic. V izolaciji sva bila skoraj cel februar. Ko zdaj obujam spomine, je bilo kar težko. Tam si z otrokom, ki ne more jesti zaradi slabosti, aft, neokusne hrane. Zabavati ga moraš, da mu lažje mine dan, po drugi strani pa si po telefonu večkrat na dan na zvezi z otrokoma, ki sta v šoli, ki ne razumeta angleščine, matematike, pogrešata bratca in mami ...« je pojasnila.
Za konec je sledilo še protonsko obsevanje v Trentu v Italiji. »Razlog je v tem, ker je bil tumor (pre)blizu možganovine in hrbtenjače, tam pa opravljajo tarčno (protonsko) obsevanje, ki je natančnejše in z več zapoznelimi stranskimi učinki. Imel je 31 obsevanj, zadnjih 14 visokodoznih. Ta so ga zelo izmučila. Tudi njegova koža je bila v tem predelu zelo ranjena, opečena, rdeča in boleča. V Italiji smo bili takrat z njim vsi, cela družina. Tam smo bili sedem tednov. Zadnjo terapijo obsevanja je imel 3. junija 2021 in takrat se je zdravljenje zaključilo. Ostale pa so posledice,« je še povedala Daniela Stojanović Omerzu.
(Se nadaljuje)