Recesija in zdravje: Posledice so različne

Besedilo: Mojca Šimenc
Kategorija: GG Plus / torek, 16. junij 2009 / 06:00

Napovedi, da bo gospodarska kriza pri nas letos udarila z vso silovitostjo, so se izkazale za točne. Samo v prvih šestih mesecih se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo več kot 44 tisoč oseb.

Izguba službe ne pomeni samo izgube materialne varnosti, pač pa se pozna tudi na zdravju. Koliko in kje, je odvisno od posameznikove psihofizične kondicije in načina življenja, predvsem pa od njegove osebnosti. Ni malo primerov, ko ljudje zaradi izgube službe zapadejo v hudo depresijo in si celo vzamejo življenje, na drugi strani pa mnogi prav zaradi te »brce« v svoje življenje vpeljejo spremembe, za katere bi sicer težko zbrali pogum.

»Vzdrževanje fizične aktivnosti in zdravega načina življenja sta pri preprečevanju posledic stresa zelo pomembna. Samopomilovanje v slabšo situacijo ne »zapelje« samo osebe, ki je prizadeta, pač pa tudi njene družinske člane,« pojasnjuje dr. Sabina Dietner, specialistka medicine dela, prometa in športa in direktorica Zdravstvenega doma Škofja Loka.

Pogosto izogibanje bolniškemu staležu

»Dejansko lahko rečemo, da se gospodarska kriza in z njo povezana negotovost pozna na zdravju, čeprav porasta obiska v ambulantah splošnih zdravnikov ne beležimo,« nadaljuje dr. Sabina Dietner. »Več je bolezenskih stanj, pri katerih zdravniki sami posumimo, da je vzrok stres, na primer bolečine v žlički zaradi težav z želodcem, ki je organ, ki hitro odreagira na stres. Potem je tu hitro in neredno bitje srca, ki ljudi precej prestraši, po natančnem pregledu in pogovoru v ambulanti pa ugotovimo, da se za njimi skrivajo težave v službi. Podobno je z občutki dušenja. Vsakemu, ki pride s tovrstnimi težavami, opravimo spirometrijo, s katero preverimo pljučno funkcijo, in druge preiskave, s katerimi ovržemo organski vzrok dispneje. Bolj kot pogostejše obiskovanje ambulant zaradi stresa, ki se kaže s telesnimi bolezenskimi znaki, opažamo, da se ljudje tudi pri resnih akutnih boleznih ne odločajo za bolniški stalež. Bojijo se izgube službe ali pritiskov, ki bi jih bili v primeru staleža deležni.«

Ženske krizne situacije bolje prenašajo

Izguba službe je eden od tistih dogodkov, ki pri posameznikih povzroča največji stres. Podatki sicer ne kažejo, da bi bile ženske v času recesije zaposlitveno bolj ogrožena ali teže zaposljiva kategorija kot moški. »Od začetka krize zaznavamo naraščanje tako deleža kot števila brezposelnih moških. Po drugi strani pa ugotavljamo, da se je v prvih štirih mesecih letos skupaj zaposlilo več moških kot žensk. Delež je bil približno 60 proti 40 odstotkov v korist moških,« pojasnjuje Tanja Podobnik Zec iz Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije v Ljubljani.

Ženske pa krize običajno bolje prenašajo. »V večini primerov drži, da zmorejo ženske v kritičnih situacijah bolje zbrati moči, ter lažje prenesejo in predelajo krizne situacije. Prirojena želja ženske po preživetju je tako močna, da vedno najde rešitev. Ženske so tudi bolj prilagodljive in jim ni »pod častjo« začasno opravljati dela, ki niso v skladu z njihovo usposobljenostjo in stopnjo izobrazbe, da tako preživijo svoje otroke, sebe in/ali partnerja,« pojasnjuje dr. Sabina Dietner.

Težki časi ponujajo nove izzive

Krize ljudi tudi prisilijo, da se ne zanašajo več na druge, pač pa gredo »v akcijo« sami. Osebnostne lastnosti posameznika sicer tu igrajo pomembno vlogo, še bolj pomembna pa je njegova samopodoba. Če je zgrajena na podlagi lastnih dosežkov in ne na mnenju drugih, je verjetnost, da bo najtežje trenutke prebrodil brez hujših posledic, velika.

»Kriza vpliva tudi na psihično počutje posameznika. V časih, ko so ljudje pod velikimi pritiski, je tesnobe in depresije več. Sama paciente poskušam opogumiti in jim dokazati, da nobena stiska ni nerešljiva. V skrajni sili jim vsaj v vmesnem obdobju, ko je anksioznost največja, pomagam z anksiolitiki,« pravi dr. Sabina Dietner. »Bolj ogrožene so introvertirane osebnosti, ki tudi ob že zelo izraženih težavah težko poiščejo zdravniško pomoč, če pa že, pridejo s simptomi, za katere se izkaže, da niso znak organske bolezni. Problem je tudi, da imamo premalo psihologov, ki bi s takimi pacienti, če bi jih »odkrili«, delali psihoterapijo in jim pomagali, da sami pridejo do rešitev svojih problemov.«

Začetni zagon tudi s subvencijo države

Vsem, ki, namesto da bi pestovali svojo nesrečo, vzamejo usodo v svoje roke in se lotijo posla, s subvencijo za samozaposlitev v višini 4500 evrov pomaga tudi država. »Število samozaposlitev žensk se giblje vsa leta približno enako in sicer med 36 in 38 odstotki od vseh samozaposlitev. V okviru izvajanja aktivnosti Subvencija za samozaposlitev imajo ženske popolnoma enake pogoje za pridobitev subvencije kot moški. Eden izmed ciljev Zavoda RS za zaposlovanje pri izvajanju aktivnosti Subvencija za samozaposlitve, ki se financira iz sredstev Evropskega socialnega sklada, je povečati število vključitev žensk na 40 odstotkov od vseh vključenih,« pravi Tanja Podobnik Zec in nadaljuje: »Vloga za samozaposlitev se obravnava najkasneje v roku 30 dni od njene vložitve. Od podpisa pogodbe in oddaje zahtevka za izplačilo subvencije za samozaposlitev do nakazila sredstev traja največ 60 dni v primerih, ko gre za financiranje iz sredstev Evropskega socialnega sklada, saj morajo biti pred izplačilom izvedena vsa administrativna preverjanja v skladu z evropskimi in domačimi predpisi. Seveda pa gre za nakazilo v enkratnem znesku, saj je za podjetnika začetnika zelo pomembno, da dobi sredstva ob začetku poslovanja. O predvidenem roku izplačila sredstev so vsi, ki se odločajo za samozaposlitev in pridobitev subvencije, seznanjeni ob podpisu pogodbe.«