Spomine so obujali na Dovškem odru. / Foto: Nik Bertoncelj

Spomin na srečanje s papežem

Tako lep in nepozaben je bil obisk pri zaslužnem papežu Benediktu XVI. leta 2016, da so ga Dovžani, ki so se izleta udeležili, znova podoživeli minulo nedeljo na prijateljskem druženju in medse povabili nekdanjega slovenskega veleposlanika v Vatikanu Tomaža Kunstlja, ki je organiziral srečanje s papežem.

»Dva nejeverna Tomaža sva verjela, da bomo obisk pri zaslužnemu papežu Benediktu XVI. lahko uresničili,« sta se pošalila Tomaž Pšenica, domačin in vodja izleta v Vatikan novembra 2016, ter Tomaž Kunstelj, ki je bil takrat slovenski veleposlanik v Vatikanu. Vrhunec doživetja je bila avdienca pri papežu, ki jih je sprejel v Vatikanskih vrtovih. »Organizacija obiska ni bila preprosta, ker zaslužni papež Benedikt XVI. načeloma ni sprejemal organiziranih skupin. A je včasih kljub vsemu treba ohraniti upanje. Vreme je bilo tistega dne čudovito, papež je bil neverjetno dobro razpoložen, imel je nenavadno živahen pogled, četudi je bilo njegovo telo že malo utrujeno. Takega privilegija, da nas je sam papež pričakal, še nisem doživel,« se spominja Tomaž Kunstelj. Tudi udeleženka izleta Metka Kern Trček se spominja živosti v njegovem pogledu in srčnega stika. »Poseben občutek je bil, vtis pa, da je skromen, a veličasten človek.«

Zgodbe, ki se prepletajo

Obisk Vatikana pod okriljem KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana ima širši okvir. Geograf, pedagog, kulturnik in popotnik, domačin Tomaž Pšenica, je med letoma 2011 in 2018 pod okriljem društva z mnogimi udeleženci na ekskurzijah uresničil svoj projekt Poiščimo korenine naših krajev, s katerim jih je seznanil s šeststoletno preteklostjo naših krajev v freisinški posesti. Tudi zaslužni papež Benedikt XVI. je še kot Joseph Ratzinger vstopil v bogoslovno semenišče prav v Freisingu, kjer je bil v svojem petdesetem letu starosti imenovan za nadškofa in kasneje postal tudi častni meščan tega mesta. V krajih freisinške posesti se pojavlja zgodovinski grb s črncem, najdemo ga tudi na grbu zaslužnega papeža Benedikta XVI. Zastavo z motivom črnca s krono, ki so mu dodali slovenski ponos, Triglav, so imeli na obisku pri njem tudi Dovžani.

Kmalu tisočletnica vasi

Na vsakem izletu Tomaž Pšenica s strokovnim in srčnim vodenjem odpre okno, skozi katero iz svojega domačega kraja pogledajo v svet. Minulo nedeljo pa so to okno spominov z gostom Tomažem Kunstljem obudili najprej pri maši v cerkvi sv. Mihaela na Dovjem, nadaljevali z druženjem na Dovškem odru, kjer se je, tako kot pri papežu, slišala prelepa slovenska pesem v izvedbi vokalne skupine Triglavski zvonovi. Veliko se jih je zbralo, prišli so tudi pravljičarji, ki sodelujejo v Rajžah po poteh triglavskih pravljic in ki so bili pred sedmimi leti tudi v Vatikanu. Z gostom Tomažem Kunstljem so se zatem sprehodili po Dovjem, o vasi in njenih ljudeh (Jakobu Aljažu, Rudiju Kosmaču ...) sta mu članica KUD Jaka Rabič Metka Kern Trček in Tomaž Pšenica povedala marsikaj zanimivega. »Leta 2033 bomo praznovali tisočletnico vasi. Dovje so ena najbolj sončnih vasi v Sloveniji in kot radi rečemo: kogar dovško sonce obsije, ne gre več z Dovjega. Že pisatelj Mirko Kunčič je vas opisal kot otok tihega upanja pomladi, kraljico rdečih nageljnov sredi poletnih juter, šotor božajočega miru jeseni, nevesto snežne beline sredi zimskih noči,« je domači kraj v izbranih besedah opisal Pšenica.

Ganjen nad sprejemom

»Z velikim veseljem sem danes prišel danes med Dovžane, sem kar ganjen. Z istim veseljem, kot sem pred sedmimi leti pomagal z obiskom pri zaslužnem papežu, ker mislim, da je največ, kar lahko naredimo, da tudi mi pokažemo tam, kjer smo akreditirani, vse različne barve naše domovine. Ta zgodba se je še posebno lepo prepletala z osebno zgodbo papeža Benedikta XVI. tudi zaradi freisinške zgodovine,« je povedal nekdanji veleposlanik Tomaž Kunstelj, ki je danes na položaju podpredsednika odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije in član upravnega odbora pri Smučarskem klubu Triglav Kranj. Gostitelji so mu ponosno povedali, da imajo v Mojstrani in na Dovjem kar 22 olimpijcev, in mu za darilo poklonili najnovejšo knjigo domačina Franceta Voge Mojstrana v ognju športa. Tomaž Kunstelj, navdušen tudi nad ogledom bogate zbirke Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, pa jim je obljubil, da se bo v te kraje in okoliške gore zagotovo še vrnil.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 13. marec 2018 / 09:39

Ves dan pogajanja s sindikati

Včeraj so potekala še zadnja pogajanja pred napovedano stavko šolnikov, o tem je razpravljal tudi vrh koalicije in se sestala z vsemi sindikati javnega sektorja.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala